Spoštovani,

z včerajšnjim dnem so delo na južni slovenski meji (v napovedanem obsegu Vlade RS) nastopili vojaki Slovenske vojske (SV). Kot Sindikat policistov Slovenije (SPS) se tukaj javno zahvaljujemo za njihovo pomoč - vsakemu vojaku posebej, ki je (bo) na delo napoten in bo želel (a ne bo smel) pomagati.

Vlada dr. Roberta Goloba se z več desetletij problematično in neurejeno romsko problematiko ni ukvarjala vsaj do smrti Aleša Šutarja, čeprav so že dolgo pred tem javno in glasno, na številne in velike težave, opozarjali tamkajšnji župani ter lokalno prebivalstvo. Če so nastali vidni rezultati za boljše sobivanje narodnostnih skupnosti v zadnjih desetletjih (pa tudi narodnosti, ki se v zadnjih letih najbolj povečuje v Sloveniji in se je pokazala na nogometni tekmi minulo soboto) potem ukrepe pozdravljamo.
Ne zgolj ukrepe s področja sociale, ampak ukrepe in spoštovanje pravnih norm, ki zagotavljajo enake pravice pod enakimi pogoji vsem, ki tukaj živimo. V Slovenskem jeziku.

V SPS bomo veseli odziva in dobrih vidnih rezultatov na tem področju od različnih vlad, saj so se vlade menjale. Kot sindikat trdimo, da je bilo veliko ur opravljenega dela slovenskih policistk in policistov, pa tudi tehničnega osebja naših služb, ki so morali skrbeti za logistično podporo zaradi del in nalog na varnostno obremenjenih območjih. Ukrepi na področju romske problematike so bili prepogosto uporabljeni zgolj za »gašenje« težav in konfliktov s povečano prisotnostjo policistov in izrekanjem glob (brez učinka zaradi socialnih okoliščin kršiteljev in storilcev KD). Konflikti zaradi nerešene problematike so se po odhodu večjega števila policistov iz območij južne Slovenije ponavljali in postajali vedno pogostejši.

Veliko policistov bi lahko namesto na varnostno obremenjenih območjih delo opravljalo tam, kjer imajo svoje sedeže, in bi se tam ukvarjali s preiskavo nerešenih zadev in izdelavo pisnih izdelkov. Zaradi pomanjkanja kadra to žal ni možno.

Ali je šla v pozabo tudi nevarnost ponovitve dogodkov ter razočaranje lokalnega prebivalstva nad nedelovanjem pravne države, ki je posameznikom pod pretvezo socialne ogroženosti in pripadnosti manjšini, dopuščala, da so terorizirali lokalno prebivalstvo in jim je bilo dovoljeno skoraj vse brez kazni? V sindikatu menimo, da nikoli.

»Naš« bivši minister za notranje zadeve g. Poklukar je v času svojega mandata po vseh kritičnih dogodkih, kjer so v dejanja, napade na otroke ali odrasle v lokalnem okolju, v šolah, vaseh ali v naravi bili vpleteni storilci prekrškov in kaznivih dejanj iz vrst Romske skupnosti, obljubil večjo prisotnost policistov, kar je pričakovano in spoštovanja vredno, saj so policisti povsod zaradi ureditve razmer v državi.

Ali bi se z resnim in odgovornim reševanjem romske problematike, tako s strani te vlade kot prejšnjih, lahko preprečila smrt zdaj že pokopanega Aleša Šutarja? Tega ne bomo vedeli nikoli, saj vpliva na takšne dogodke v celoti nima nihče. Vedno je prisotnih kup okoliščin, iz katerih nastane posledica. Nedvomno za številne njegove bližnje ostaja grenak priokus, da se to ne bi smelo zgoditi, če bi država že ob obstoječi veljavni zakonodaji delovala in bi zakoni in obveznosti enako veljali za vse, da bi za red skrbele vse odgovorne službe, ne zgolj policisti z represijo brez učinka, če ni izterjave ali sankcij, ki niso odvisni od policistov. V tednih po tragičnem dogodku se poraja občutek, da sistem vseh odgovornih služb naenkrat deluje veliko boljše, kar daje dober občutek.

Ali smo v tej državi res vsi krivi in vsi soodgovorni za to, če država zaradi odločevalcev in vodstva služb Policije, FURSa, pravosodja, socialnih služb ter institucij za reševanje romske problematike ni delovala dovolj učinkovito do trenutka, ko je prišlo do smrti osebe?

Smo zgolj sindikat in nimamo pravice sodb, ne želimo pa, da se kadrovska kriza pri nas prikriva in dodatno poglablja z neučinkovito aktivacijo 37. člena Zakona o obrambi.

V sindikatu trdimo, da nismo vsi zamočili in nismo vsi krivi.

Veliko vodilnih na položajih zgolj v zadnjih treh letih, tako v Policiji kot drugod, bi moralo pogledati svoj opis del in nalog, pa razmisliti o svoji odgovornosti, v kolikor niso skrbeli za delovanje sistema za reševanje romske problematike, če bi to morali delati.

Kot SPS ponovno poudarjamo, da bomo sprejeli argumentirane kritike, tudi javne, od vseh, da naša mnenja in trditve ne držijo. Veseli bomo odzivov odgovornih na položajih v državi, v vseh službah, in kritike nas. Zakaj to pišemo in zakaj to izpostavljamo?

V SPS nimamo realnih podatkov o izvedenih ukrepih niti zoper storilce prekrškov in KD iz vrst romske skupnosti, niti o storilcih spornih ravnanj med migranti in drugimi skupnostmi v državi. Na spletu so skozi Letna poročila o delu Policije dostopni zgolj splošni statistični podatki, ki imajo svoje »sivo polje«, pa bi bilo spremljanje tega mogoče smiselno in koristno.

Ali se določeni statistični podatki in ukrepi v zvezi s prejšnjim odstavkom ne spremljajo načrtno ali zgolj slučajno, ne moremo presojati, saj zadeva ni povezana z delovanjem sindikata.

Namen vsakega, tudi našega sindikata, je zaščita in zastopanje interesa delavcev. Cilj je zagotavljanje boljših delovnih pogojev, pravično plačilo in jasno ovrednoteni dodatki za delo vsem, ki delajo v naših službah, pod enakimi pogoji. V Sindikatu policistov Slovenije imamo še en cilj - že nekaj časa. S prikazovanjem statističnih podatkov o kadrovski podhranjenosti v naših službah ter z različnimi dopisi, pozivi in apeli opozarjamo odgovorne državne funkcionarje na neurejen karierni sistem, kolektivno pogodbo in različno urejene dodatke, specifične za našo službo. Isto delo na istem mestu je v Policiji drugače plačano in obračunano. Vodstvo Policije, MNZ, pa tudi bivši minister in odgovorni na Ministrstvu za javno upravo za to vedo in te neenakosti poznajo. Vse našteto vpliva na odhode kadra iz Policije, pa tudi na upokojitve v naših vrstah imajo tovrstne neurejene zadeve velik vpliv.

Z vsemi pisanji želimo zgolj ohraniti kader in stanje varnosti, ki ga še imamo v naši državi. Več od tega ne smemo komentirati, saj sklepamo, da nas lastne nadzorne institucije nedvomno »dobro« spremljajo.

Vrnimo se k aktivaciji 37. člena Zakona o obrambi, s katero je oziroma bi naj policija dočakala razbremenitev policistov in varnostnega sistema v državi, vsaj namen politike je takšen.

Po informacijah iz terena je danes delo v južni Sloveniji nastopilo cca. 20 pripadnikov slovenske vojske kot pomoč policijskim enotam, ki se ukvarjajo s pokrivanjem državne meje z Republiko Hrvaško oz. so za to delo posebej ustanovljene (Policijska postaja za izravnalne ukrepe Novo mesto).

 
Kaj pomeni delo vojakov za razbremenitev sistema v teh enotah ali za več policistov v notranjosti?

Česa vojak po predpisih ne sme?

- ob nastopu službe vojak (uradno) ne sme in ne bi smel biti prisoten na napotitvi na delo, razen če izpolnjuje vse pogoje za vstop v varnostno območje policijske enote, kjer se napotitev na delo opravlja. Glede na pomembnost predstavljenih novosti morajo vojaki izpolnjevati tudi pogoje za prisotnost na napotitvi glede na njihovo stopnjo dostopa do varovanih podatkov;

- v kolikor je vse to že predpisano v ustreznem dokumentu – vsaj bit bi moralo, se poraja upravičenost do seznanitve vojaka s podatki o iskanih osebah, povezanih z umori, tiralicami ali tatvinami vozil, glede na opravljanje nalog zgolj na državni meji zgolj zaradi dela s policistom, niti slučajno pa samostojno; - v sindikatu smo mnenja, da se s takšnimi informacijami ne smejo seznanjati zaradi takšnih podatkov;

- ob neposrednem delu na južni slovenski meji, ob zaznavi migrantov ali oseb, ki so nezakonito vstopile, vojak za temi osebami ne sme teči za neznancem samostojno, ne sme izdajati ukazov (STOJ in kaj podobnega), lahko pa teče policist sam ali vojak ob njem;

- vojak ne sme uporabiti prisilnih sredstev za pomoč obvladovanja osebe zaradi prijetja, uporabe prisilnih sredstev za obvladovanje osebe ali zgolj zaradi vklepanja osebe zaradi prevoza v nadaljevanju. Že danes se izučeni policisti srečujejo s primeri nesorazmerne uporabe sile med postopki zaradi ugotovitev in »sodb« DPDVN«, čeprav ta služba ni sodišče;

- ob prijetju (migrantov ali oseb, ki so nezakonito vstopile s strani policista, ki bo v tem primeru sam, saj z njim naj več ne bi bilo pomožnih policistov ali policistov začetnikov), bo policist moral sam opraviti varnostne preglede oseb, tudi če jih je več. Vojak se drugih oseb ne sme niti dotikati, razen v primeri napada nase ali na policista;

- ob prijetju (migrantov ali oseb, ki so nezakonito vstopile) s strani policista, ki bo v tem primeru sam, saj z njim naj več ne bi bilo pomožnih policistov ali policistov začetnikov bo policist moral sam opraviti prve razgovore z neznanci;

- v primeru obravnave (migrantov ali oseb, ki so nezakonito vstopile) v policijski enoti vojak sam ne sme na državno mejo in le te nadzirati v smislu nadziranja državne meje, niti z namenom iskanja in prijetja migrantov. Vojaki delajo v sodelovanju s Policijo, ne samostojno.
Vojak kot dodatna moč policije za rešitev kadrovskih težav v naših vrstah in je lahko prisoten zgolj na državni meji:
- lahko gleda in opazuje, kako policist teče za migrantom ali skupino migrantov (neznancev) po gozdu, travniku ali po cesti. Lahko teče tudi skupaj s policistom;

- lahko gleda in opazuje, pa seveda varuje postopek policista, če bi se katerikoli migrant fizično uprl in tega ne bi dovolil ali bi celo napadel policista. V poštev pridejo določbe »silobrana«, morebitna pomoč pri delu in obvladovanju osebe je pa nedovoljena. Vnos prisilnih sredstev za vojaka v sistem ni možen, ker se sila ne sme uporabljati, razen ob napadu (silobran);

- vojak je lahko kot sopotnik v policijskem vozilu zaradi varnosti policista. Lahko se pelje od kraja prijetja migrantov do enote obravnave. Vojak se lahko pelje kot sopotnik, ko je neznance ali migrante potrebno peljati npr. v azilni dom;

- v času preverjanja podatkov in informacij, povezanih z nezakonitim prehodom državne meje migrantov, je vojak lahko navzoč pri postopku in spremlja dogajanje (na terenu).
Kaj mora policist napraviti sam?
- osebo »zaznati« in prijeti na meji, bodisi s pozivi (ukazi), da se oseba ali skupine zaustavijo, bodisi s tekom za posamezniki ali skupinami;

- ob prijetju oseb uporabiti prisilna sredstva, v kolikor za to obstajajo razlogi, in predvsem zaradi lastne varnosti. Kakšna je realnost? Že danes policisti ne zmorejo uporabiti sredstev za vezanje in vklepanje za vse, saj tega enostavno fizično, kljub usmeritvam Policije o uporabi sredstev za vezanje med prevozi oseb, ne zmorejo, poleg tega je pa to povezano s številnimi dodatnimi pisnimi izdelki za policista. Zaradi preobremenitev in pisnih izdelkov se varnost podcenjuje;

- ob prijetju migrantov s strani policista, ki bo v tem primeru sam, saj z njim naj več ne bi bilo pomožnih policistov ali policistov začetnikov, bo policist moral sam opraviti varnostne preglede oseb, tudi če jih je več;

- ob prijetju oseb opraviti prve razgovore, da ugotovi, kakšne jezik govorijo, kakšen je njihov namen vstopa v RS in podobno,

- če je migrantov več, mora poklicati pomoč preko 113, saj sam z vojakom, prevoza večjih prijetih oseb brez intervencijskega vozila ne moreta in ne smeta opraviti;

- opraviti prevoz tudi ene osebe, ki je nezakonito vstopila. Za prevoze migrantov in neznancev se uporabljajo za to namenjena vozila, z osebnimi vozili se prevozi ne opravljajo;

- v enoti policist ali vsi razpoložljivi policisti v službi (odvisno od števila migrantov), mora(jo) opraviti razgovore z migranti v skladu s standardi in postopki za delo z migranti. Na kraj je potrebno poklicati prevajalce, ki pa nimajo sklenjenih »pogodb za delo« zaradi varčevanja v MNZ in Policiji. Pri bivšem generalnem direktorju policije so bile te pogodbe preklicane oziroma niso bile podaljšane. Pogodbe so zmanjšane – zmanjšan nabor prevajalcev. Kaj pa stroški s prevozi policistov iz Slovenije v južno Slovenijo in stroški opravljenih ur policistov?

V gospodarski družbi bi po naši oceni za takšno neracionalno ravnanje nekdo odgovarjal, pri nas pa je denarja očitno in premalo in preveč, istočasno;

Zdaj razpoložljivi prevajalci po sporazumu se načeloma (lahko) odzovejo glede na zasedenost (in njihovo odzivnost, saj se niso dolžni oglasiti na klic). Po naročilu MNZ se prevajalci obvezno kličejo po prioritetnem vrstnem redu in ne po oddaljenosti od kraja, kjer je njihovo delo potrebno, kar predstavlja velike in dodatne časovne izgube (če so se na kraj poklicali najbližji prevajalci mimo vrstnega reda, so policisti za to morali pisati posebne utemeljitve – zakaj so to napravili in niso upoštevali navodil). V primeru, da neki prevajalec ni dosegljiv ali že zaseden, so se policisti dolžni posluževati sodnih tolmačev, kateri so pripravljeni prevajati v postopkih, če se jim organizira prevoz na kraj, kljub vsemu, da po naši oceni imamo že danes pravno podlago v 19. členu 2. odstavka ZNPPol, da bi se lahko tolmačenje izvajalo s tehničnimi sredstvi za prenos slike in glasu ali le glasu, čemu pa vodstvo policije povsem nasprotuje.

Na tak način bi se postopki bistveno skrajšali, ko bi to bilo možno, predvsem pa racionalizirali.

npr. policijska patrulja v nekje gozdovih ob Kolpi prejme migrante, ki povejo, da so Arabci. Edini razpoložljivi sodni tolmač je doma npr. v Ljubljani ali na Jesenicah. Sam na kraj ne želi iti, zato so policisti dolžni iti na dom po osebo, jo s službenim avtom peljati na PP Metlika ter po postopku nazaj domov.

Koliko stroškov s tem nastane, koliko časa se izgubi s čakanjem na tolmača tako policistov na PP Metika, ki imajo migrante v postopku, kot časa s prevozom tolmača na kraj in potem domov, ne bomo pisali, menimo pa, da bi se morali številni postopki bistveno spremeniti in poenostaviti.

Policisti probajo s svojim znanjem in jezikom zadeve rešiti brez prevajalcev, zaradi česar se pa, zaradi onemogočenja pogovora v materinem jeziku ali jeziku, ki ga migrant razume, kršijo pravice migrantov, za kar seveda odgovarjajo policisti;

- v enoti ali kjerkoli bo policist moral sam voditi postopke preverjanja oseb, izpolniti vse obrazce in ugotoviti predhodne podatke o neznancih pred predajo le-teh v nadaljnje postopke.

Kakšna je vloga policistke, ki je po konstituciji fizično slabotnejša in bo delala na državni meji z vojakom? Ali bo morala sama intervenirati, prijeti osebe, opraviti varnostne preglede in podobno, odgovora v sindikatu nimamo, vodstvo s tem pisanjem na to »težavo« zgolj opozarjamo in prosimo za pojasnila.

Kako je pa s pregledovanjem oseb nasprotnega spola in pravicami oseb v zvezi s tem po novem načinu?

Vojaki samostojno dela ne smejo opravljati, zato se lahko zgodi, da bodo vsi vojaki v enoti, kjer se bodo policisti ukvarjali z migranti, lahko gledali in opazovali, kako poteka delo. Seveda, skrbeli bodo tudi za varno izvajanje postopkov in dela policistov, ampak, če se v sindikatu ne motimo, lahko vojaki »pomagajo« samo na državni meji.

Usposobljeni mejni policisti posamezniki, ki so predhodno opravljali delo skupaj s pomožnim policistom ali policistom začetnikom, in sta oba v patrulji imela policijska pooblastila, te pomoči ne bodo imeli več.

Policisti začetniki zaradi nepoznavanja zakonodaje, ki je zelo zapletena in kompleksna, dela na meji z vojakom ne morejo samostojno opravljati, saj niso primerni niti strokovno usposobljeni za delo v policijski patrulji niti za uporabo prisilnih sredstev, saj hitro pride do prekomerne ali nestrokovne uporabe sile (DPDVN). Pomožni policisti v času službe, med katerimi so številni odlični posamezniki, žal ne morejo opravljati dela samostojno z vojakom, saj delo v enotah opravljajo zgolj občasno. Vsi pisni izdelki ob prijetjih pa so vezani na roke, ki so ob zelo dolgotrajnih postopkih in številnih razgovorih.

Namen policistov je, da se prijemajo storilci KD nezakonitih migracij vseh oblik – torej »sprovajalci« migrantov. Kdo se bo ukvarjal z zahtevnimi postopki ukvarjal po novem in kdo bo preiskoval tovrstna kazniva dejanja, ki so zelo težko dokazljiva, čas za izdelavo pisnih izdelkov zaradi storilcev KD v priporih pa zelo kratek?

V sindikatu bi lahko naštevali še več in dodatne argumente, zakaj so policisti z aktivacijo 37. člena Zakona o obrambi, zgolj dodatno obremenjeni, propustnost na meji pa večja.

Namen aktivacije 37. člena je preusmeritev policistov iz južne meje v notranjost, na območje Novega mesta in Brežic. Koga poslati na varnostno obremenjena območja? Policiste začetnike ali pomožne policiste, ki se ne ukvarjajo s pisnimi akti?

V sindikatu se nam poraja tudi vprašanje, kakšne naloge bodo imeli policisti iz mejnih enot, ki bodo napoteni na delo v notranjost? Prakse za delo po romski problematiki nimajo, številni, ki se ukvarjajo z mejnimi zadevami celo življenje, nimajo prakse za delo po kršitvah zaradi zakonodaje povezane z zagotavljanjem javnega redu in miru, niti s preiskavo splošne kriminalitete ali zasegi vozil? Zaradi pomanjkanje prakse za delo po drugih področjih dela, kot ga posamezniki delajo sicer, hitro pride do usodnih strokovnih napak, zaradi katerih se bodo v postopkih znašli policisti – izvajalci nalog. A si vodstvo policije ob mnenju direktorja DPDVN o slabem strokovnem znanju policistov to lahko privošči?

Ne pozabimo, da imamo v službi nadzorne organe znotraj vodstva Policije in Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki se v primeru nepravilnosti policistov, pomanjkljivih postopkov, nedoslednosti pri postopkih, napačno izpolnjenih policijskih obrazcev, ki imajo pravno formalno vrednost (npr. plačilni nalog, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, zapisnik o zasegu vozil,…), odzovejo in jasno in javno predstavijo nestrokovno delo policistov na terenu, ki se morajo odločati v nekaj trenutkih in izvesti ukrepe, za katere imajo potem kup pisanja. Dr. Levačič iz DPDVN je v Državnem zboru javno v TV prenosu izjavil, da so policisti slabo strokovno usposobljeni in delajo veliko strokovnih napak.

Prihod vojakov v mejne policijske enote tako pomeni predvsem dodatno delo za policiste in cel sistem razporejanja na delo, ne pa tudi pričakovane in »politično« napovedane razbremenitve policistk in policistov. Zgolj aktivacija 37. A člena Zakona o obrambi bi vojakom dal dodatna pooblastila, ki bi bila vsaj minimalno smiselna in koristna za delo s policisti, sedanji način tega ne omogoča.

Dejstvo je, da aktivacija 37. člena Zakona o obrambi ne koristi nikomur. Potrebno bo poiskati druge načine, da delo opravljajo tisti, ki s(m)o za to plačani in odgovorni. Poiskati bo potrebno načine, da kader, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne odide prezgodaj, ker se jim delati v neurejenem sistemu ne izplača ter poskrbeti, da policisti z znanjem ne bodo odhajali na delo v druge službe, ven iz Policije. Veliko tega je povezano z denarjem in obremenitvami, ureditvijo neurejenih dodatkov in zakonodajo, na katero opozarjamo ves čas.

V SPS pričakujemo odgovor, da bo na terenu po novem enako število patrulj ali celo več kot prej in da si patrulje morajo pomagati med seboj, da je vse na organizaciji dela s strani vodstva. Kdor dokument prebere, razume, da policisti niso v ničemer razbremenjeni, tisti policisti, ki bodo napoteni v Novo mesto, bodo pa podvrženi veliki možnosti, da bodo zaradi dela po drugačnih oblikah dela delali nestrokovno in bodo za to odgovarjali.

Kljub predvidevanju odgovora, ki je lahko povsem zgrešen, naprošamo pristojne, da se posredujejo jasni odgovori na naštete alinee in odprta vprašanja, povezana z delom vojakom in njihovo pomočjo policistom, da bodo policisti, pa tudi vojaki, lahko delali strokovno in zakonito, odgovore pa predstavimo tudi zunanji javnosti.


Lep pozdrav!


Številka: 2351/PRED-227/2025/1                                                                                                        Igor Toplak
Datum : 18. 11. 2025                                                                                                                       predsednik SPS