Spoštovani.
Po sprejetju Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti znanega kot Šutarjev zakon, ki ga je državni zbor sprejel ob skoraj enotni podpori 17. 10. 2025, je glavno breme zagotavljanja boljše varnostne situacije padlo na policijo, ki je oziroma »bi naj« poleg novih nalog, prevzela še celoten delež bagatelnih deliktov s hrbta tožilstev. Kako in s čim bo policija to zmogla in kaj bo to pomenilo za druga dela in naloge za zagotavljanje varnosti v državi, novo sprejet zakon ne določa niti v enem stavku.
Po neuradnih informacijah ste kot vodstvo Policije že seznanili policijske uprave in se strinjali z dodatnimi nalogami, ki jih bodo policisti morali opravljati v prihodnje.
Policisti na terenu bodo glede na pridobljene informacije, v prihodnje opravljali naslednje naloge:
1. obravnavali bagatelna kazniva dejanja do 500€ materialne škode. Ta dejanja bi naj bila v prihodnje obravnavana kot prekrški;
2. vsakodnevno bi naj dodatno preverjali sodne prepovedi približevanja, ki lahko trajajo tudi daljša časovna obdobja - poleg nalog, ki jih policisti že imajo v zvezi z obravnavo primerov nasilja v družini;
3. vročali pošiljke sodišč tako obdolženim kot pričam;
4. Pri izvajanju posameznih policijskih pooblastil pripravljali dodatna poročila za Generalnega direktorja in hkrati za DPDVN (vstop v stanovanje brez odredbe, varnostne akcije, ipd.)
V Sindikatu policistov Slovenije ugotavljamo, da se naša prizadevanja po zmanjševanju obremenitev, zmanjševanju pisarniškega dela policistov in poenostavitvi postopkov na vseh ravneh dela ne upošteva, saj ni enega postopka v policiji, ki bi danes bil enostavnejši kot pred 5 ali 10 leti. Na drugi strani se brez razmisleka in ocene posledic, kaj dodatno delo prinaša, to dodatno delo prevzema od drugih državnih organov, kot da se sami ne soočamo s kadrovsko stisko in preobremenjenostjo.
Ne pozabimo trenutka, ko je Policija po ocenah »lastnih strokovnjakov na položajih v Policiji«, na svoj hrbet prevzela »hitre postopke«, ki bi naj poenostavili postopke, predvsem pa razbremenili sodišča (takratne sodnike za prekrške). Vodstvo Policije je z 2 in 3 dnevnimi usposabljanji s preizkusi znanja na koncu »poskrbelo«, da s(m)o policijski inšpektorji s VII. stopnjo izobrazbe, pridobili vsa potrebna znanja sodnikov za prekrške za odločanje in vodenje postopkov, za izrekanje glob, stranskih sankcij in taks za odločanje v tovrstnih postopkih. Zahtevno delo ni ustrezno ovrednoteno in plačano, hitri postopki so pa dolgotrajni, zelo zahtevni in predvsem, daleč od »hitrih«.
Spomnimo, da so policisti v letu 2024, kljub vodstvu Policije znani kadrovski podhranjenosti, prejeli dodatne – začasne naloge od pravosodnih policistov, ker se tam soočajo s kadrovskimi težavami. Te začasne naloge trajajo še vedno, ne glede na velike kadrovske težave v lastnih vrstah in pomanjkanje pravne podlage za izvajanje teh nalog, kar je opozoril tudi svet za policijsko pravo in pooblastila.
Ne pozabimo, da so naši policisti po mnenju direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge (na javnem nastopu v Državnem zboru) že danes nestrokovni in ne poznajo svojega dela. Temu pa nista oporekala niti takratni minister za notranje zadeve, niti sedanji Generalni direktor policije.
Kako je možno nestrokovne policiste dodatno obremenjevati, ne da bi jih predhodno ustrezno naučili in poučili za delo ter usposobili, da strokovnih napak ne bi bilo več?
V spremembi Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki je začel veljati 21. 11. 2025, je dodano dodatno preverjanje policistov iz znanja policijskih pooblastil. Dejstvo je, da številne enote zagotavljajo operativnost in spoštovanje delovno-pravne zakonodaje na račun zmanjševanja ur za usposabljanje. Predlog SPS na skupnem sestanku z vodstvom DPDVN zaradi različnih tolmačenj in napak pri obravnavi primerov nasilja v družini, da se zaradi kompleksnosti zakonodaje in zahtevnosti postopkov v zvezi s tem pripravijo opomniki za delo policistov, ki bi zadeve poenostavili, predvsem pa poenotili na območju R Slovenije, ni bil upoštevan.
S povečevanjem nalog in z dodatnimi obremenitvami kadra ob sočasnem zmanjševanju razpoložljivega časa za usposabljanje, se bojimo, da bo strokovnih napak še več in še hujše bodo, s čimer bo varnost v državi zgolj slabša, saj se bodo policisti bali uporabiti in bodo v dvomu o strokovni in zakoniti uporabi pooblastil in prisilnih sredstev. Te težave bodo kadrovski primanjkljaj zgolj povečale.
V Sindikatu policistov Slovenije ne nasprotujemo preverjanju znanja v kakršnikoli obliki in zagovarjamo strokovno in zakonito delo policistk in policistov. Profesionalna, strokovna in hitro odzivna policija nedvomno vpliva na mnenje in občutek varnosti tako pri državljanih R Slovenije kot pri turistih, ki obiščejo našo državo. Policiste je ravno za vse napisano, potrebno na ustrezen način učiti, seznanjati s spremembami zakonodaje in vlagate v znanje.
Zgolj vlaganje v nadzorstvene funkcije in kritika dela policistov iz različnih nivojev služb, ki za mizo preučujejo in »secirajo« ravnanje policistk in policistov na terenu, ko se ti v nekaj trenutkih morajo odločiti za uporabo ustreznega pooblastila, ukrepa in načina za dosego cilja, strokovnosti in zakonitosti pri postopkih ne bo izboljšala, javnosti zgolj kaže težave, v katerim smo danes kot služba.
Po mnenju SPS, morajo policisti imeti pogoje, da potrebno znanje pridobijo, osvojijo in utrdijo, kar z zmanjševanjem usposabljanj in dodajanjem novih nalog nikakor ni mogoče.
Po javno dostopnih podatkih objavljenega na socialnem omrežju Facebook »Pravna praksa«, Okrožna državna tožilstva zavržejo približno dve tretjini ovadb zoper polnoletne storilce. Prav tako je zgovoren tudi citat iz Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2024: »Od ugotovljenega povprečja vsako leto navzdol odstopa delež zavrženih ovadb zoper polnoletne storilce na ODT v Krškem. Razlog za to je večje število uradno pregonljivih dejanj v povezavi z državno mejo, ki jih ni mogoče rešiti z zavrženji. Enako znova velja tudi za ODT v Novem mestu, ki se spoprijema s podobno obmejno problematiko.«
/Portals/0/Posnetek%20zaslona%202025-11-26%20113007.jpg
Glede na navedeno naslavljamo na vodstvo policije naslednje vprašanje:
Naloge, ki izhajajo iz sprejetega t. i. Šutarjevega zakona so jasne. Ne vidimo potrebe, da bi nam pojasnjevali, kako lahko vodstvo policije pristane na dodatne obremenitve policistk in policistov ob lastnih nerešljivih težavah.
Želimo pojasnilo ob zgoraj navedenih nalogah, količini zavrženih zadev na tožilstvih in dodatnih administrativnih bremenih, ki jih uveljavitev Zakona prinaša, kakšne ukrepe ste predvideli za lažjo premostitev, kakšno pravično ovrednotenje dodatnih obremenitev in boljšo pravičnejšo razporeditev obremenitev policistov (tudi kriminalistov in vseh drugih služb, ki se jih rado pozablja), v državi?
Katere naloge na terenu policistke in policisti zaradi novih dodeljenih nalog ne bodo več opravljali?
Predlagamo, da kot trenutni ukrep in začasno rešitev, do celovite ureditve s kolektivno pogodbo, katere del je tudi karierni sistem, preučite in tudi vi kot vodstvo Policije podprete prizadevanja sindikata za spremembo Stavkovnega sporazuma iz leta 2012 in dodelitev povečanega obsega dela do višine 20 % za zaposlene na vseh nivojih policijske organizacije, ki bodo prevzemali dodatne naloge in bodo imeli dodatno delo in naloge iz naslova zagotavljanja izboljšanja javne varnosti.
Obenem vodstvu Policije predlagamo, da pripravi ukrepe za kvalitetno izvajanje t. i. Šutarjevega zakona, na način, da bo zagotovljena enakomerna obremenitev in razdelitev nalog med policisti v državi, na vseh nivojih organizacije, ne zgolj v smislu nadziranja policistov, ki bodo morali in bodo s tem zgolj dodatno obremenjeni. Večje obremenitve zaposlenih niso samo tam, kjer je varnostno obremenjeno območje. Obremenitve so tudi tam, kjer bi posameznik sicer moral delati, pa morajo delo ob njegovi odsotnosti opravljati tisti, ki so tam ostali, vse z namenom ohranitve varnosti ljudi in varovanja premoženja.
Lep pozdrav!
Številka: 2351/PRED-229/2025/1 Igor Toplak
Datum : 26. 11. 2025 predsednik Sindikata policistov Slovenije