Spoštovani.

V petek, 11. 7. 2025, smo s strani Ministrstva za notranje zadeve prejeli odgovor glede števila uslužbencev Policije z omejitvami ter števila dolgotrajno odsotnih uslužbencev v letu 2025. Za zahtevane podatke smo v Sindikatu policistov Slovenije zaprosili, ker želimo tudi s temi podatki ponazoriti, da policistov za operativno delo na terenu močno primanjkuje. Kljub že tako slabemu kadrovskemu stanju se zahteve po doseganju rezultatov in zastavljenih ciljev Policije ne zmanjšujejo, zato so obremenitve razpoložljivega kadra prekomerne.

Poleg kadrovskega primanjkljaja policistov, zlasti na lokalni ravni, je v naših vrstah tudi veliko število policistov in drugih uslužbencev, ki imajo zdravstvene ali druge omejitve. Ob tem poudarjamo, da zdravstvene težave in omejitve niso posledica osebne izbire ali želja posameznikov, temveč posledica:

,- dela, ki so ga v preteklosti opravljali v naših službah,
- drugih zdravstvenih težav, ki so nastopile v času aktivnega dela v naših vrstah,
- socialnih okoliščin,
- v redkih primerih tudi starostnih omejitev..

Večina uslužbencev z omejitvami bi si želela prejemati višje plačilo in dodatke za delo, ki jih prejemajo tisti, ki so sposobni opravljati delo brez omejitev, vendar jim te možnosti zaradi omejitev niso na voljo.

Delo, ki poteka 24 ur na dan, tako lahko in morajo opravljati zgolj tisti, ki so (še) zdravi.

O kadrovskem stanju v naših službah smo vas na podlagi prejetih odgovorov obvestili že maja letos (v naslednjih dveh odstavkih sledi zgolj povzetek našega dokumenta iz maja 2025). Iz pridobljenih podatkov je bilo razvidno, da je bilo v obdobju od 31. 12. 2022 do 31. 12. 2024 delovno razmerje prekinjeno v 515 primerih (vključno z rednimi in izrednimi prekinitvami delovnega razmerja ter primeri smrti). Upokojitve v teh podatkih niso zajete.

V obdobju od 31. 12. 2022 do 31. 12. 2024 se je upokojilo 681 oseb iz vrst Policije. Razlika med številom novo zaposlenih policistov, ki so v istem obdobju uspešno zaključili študij na Policijski akademiji v Tacnu, in skupnim zmanjšanjem števila uslužbencev Policije (tistih, ki na dan 31. 12. 2024 niso bili več zaposleni), je znašala kar 783 uslužbencev manj!

Dokumenti o slabem kadrovskem stanju so bili že posredovani tudi odgovornim predstavnikom države. V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) od njih pričakujemo, da s svojim vplivom in politično voljo čim prej ukrepajo ter storijo vse, kar je v njihovi (politični) moči, da se sprejmeta Karierni sistem in Kolektivna pogodba za dejavnost javnega reda in varnosti.
Ob ustrezno urejenih razmerah, pravičnem vrednotenju delovnih mest in dodatkov, specifičnih za poklic policista ter jasnem sistemu napredovanja na zahtevnejša delovna mesta (z ustrezno postavljenim in ovrednotenim kariernim sistem), bi lahko zmanjšali odhajanje kadra na minimum ter v naše vrste pritegnili nove študente za poklic policista z višješolsko izobrazbo.

Brez rešitve teh dolgo odprtih vprašanj v naših službah, se bo varnostna situacija v Sloveniji v naslednjih treh letih zgolj slabšala. Ob uveljavitvi pokojninske reforme pa se lahko stanje dodatno poslabša do te mere, da državljani ob nujnih primerih ne bodo več deležni pričakovane in dovolj hitre pomoči od policistov.

Nedolgo nazaj se je veliko število policistov intenzivno ukvarjalo z migrantsko krizo (ki se glede na razmere v svetu lahko ponovno pojavi), s številnimi in množičnimi protesti, v zadnjem letu pa ponovno tudi z vprašanjem romske problematike, ki še vedno ni sistemsko urejena. Večina trenutnih rešitev romske problematike temelji zgolj na povečani prisotnosti policistov na območjih, kjer do težav prihaja, ter na pogostejši uporabi represivnih ukrepov. Težava nastane, ko morajo policisti iz okolij, kjer jih že zdaj primanjkuje in kjer vodje komaj pokrivajo 24- urno službo na terenu, priskočiti na pomoč drugim enotam, kjer se težave pojavljajo.

Namen današnjega dokumenta je prikazati stanje glede števila javnih uslužbencev v naših vrstah po posameznih policijskih upravah, ki opravljajo delo z omejitvami oziroma so bili v zadnjem letu na bolniški odsotnosti, daljši od treh mesecev.

Zaprosili smo za podatke o skupnem številu uslužbencev, ki jim je zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov (na podlagi odločb, zdravniških spričeval in drugih uradnih dokumentov), določeno opravljanje dela z omejitvami, kot so:

• Ugodnejši delovni čas (npr. skrajšan delovnik zaradi dopolnjene starostne meje po ZDR-1 (198. člen), nega otroka po ZDR-1 (185. člen), omejitve s strani ZZZS inr ZPIZ itd.),
• Prepoved opravljanja nadurnega in nočnega dela (vključno z delom ob vikendih in praznikih, nočno delo) oziroma druge omejitve, ki vplivajo na njihovo delovno aktivnost in razporeditev dela - ne glede na to, ali omejitve izhajajo neposredno iz določb ZDR-1 ali pa so posledica odločb ZZZS in ZPIZ.
 

V drugem delu našega zaprosila smo zaprosili za podatke, povezane s številom uslužbencev, odsotnih več kot tri mesece (npr. zaradi dolgotrajne bolezni, porodniškega dopusta, dolgotrajne nege ali začasne premestitve izven enote zaradi potreb službe – kot je napotitev na drugo delovno mesto, itd.).
Iz prejete tabele ni jasno razvidno, ali so vanjo vključeni tudi napoteni in začasno premeščeni delavci.

Število JU po policijskih upravah, ki so odsotni več kot 3 mesece (ločeno po vrsti DM)

Iz rezultatov po PU je razvidno, da vsaj 15- 20 % (v nekaterih primerih celo do 30 %) vseh policistov zaradi omejitev ne more več opravljati dela na terenu v manj ugodnem delovnem času, prav tako pa niso zmožni opravljati nočnega dela. Gre za zaposlene, ki imajo policijsko znanje in številni tudi voljo za policijsko delo. Njihove omejitve in diagnoze v večini primerov izhajajo iz slabega zdravstvenega stanja ter odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (komisij zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti) ali zdravnikov, ki jih iz zdravstvenih razlogov omejujejo pri nalogah, ki se ne opravljajo v bolj ugodnem oziroma dnevnem času. Številni so napoteni na zdravniške preglede s strani delodajalca zaradi preverjanja primernosti za delo policistov, a s tem število policistov pravzaprav ne narašča, prej nasprotno – kakšen policist celo izgine iz sistema.

Če k temu prištejemo še kadrovski primanjkljaj, predvsem na lokalnem nivoju, ter vlogo strokovno-tehničnega osebja in vodstva, ugotovimo, da naloge na terenu in 24-urno službo policista v večini primerov opravlja le približno 50 % policistov v posameznih enotah.


Policisti ob vedno večjem številu nalog in napotitev zaradi interventnih nalog s strani OKC ne uspevajo sproti opravljati vseh nalog, na katere se napoteni, ob tem pa imajo praktično vsakodnevno še razpisane poostrene nadzore vseh vrst ter »akcijsko delo«.

Vedno večja težava nastaja tudi pri pisanju pisnih izdelkov policistov, saj za pisanje teh v enoti med delom v patrulji zmanjkuje časa ali policisti enostavno ne smejo biti v enoti. To potrjuje tudi nedavno naročilo vodstva Policije, ki je izdalo dokument o povečani prisotnosti in vidnosti policijskih patrulj na terenu, kar pisanje pisnih izdelkov še dodatno otežuje, tudi v trenutkih, ko ni napotitev s strani OKC ali dežurnih enot (kjer so dežurni še na voljo).

V času letnih dopustov, pa tudi po izrabi starih letnih dopustov, praktično od začetka junija dalje, v večjem delu Slovenije operativne naloge v rednih policijskih patruljah na terenu pogosto opravlja samo 1 policist in 1 pomožni policist ali 1 policist in kandidat za policista, saj vodstvo enot nima drugih možnosti za razporejanje dela.

Posebna težava se pojavi ob intervencijah, saj vsi navedeni nimajo lastnih zaščitnih telovnikov, pri kandidatih za policiste pa je vprašljiva tudi zakonita uporaba prisilnih sredstev.

Ni enostavno biti vodja enote v teh časih, saj morajo vodje uslužbencem omogočiti zakonsko predpisan letni dopust, počitke ter prosti vikend, hkrati pa morajo po naročilu direktorja posamezne PU in vodstva Policije, zagotavljati nemoteno delo na terenu ter »dosegati rezultate, primerljive lanskim«.

Kljub zavedanju slabega kadrovskega stanja vseh odgovornih na vodstvenih položajih ostajajo zahteve do vodstva enot nespremenjene. Doseženi rezultati ne smejo biti slabši od lanskega leta, preiskanost kaznivih dejanj mora ostati na enaki ravni, zahteva se dosledna in zakonita obravnava primerov nasilja v družini, dosledno izvajanje ukrepov in doseganje ciljev s področja javnega reda, pa tudi izvajanje nalog, povezanih z migrantsko problematiko.

Obstoječi policisti, ki so (še) zdravi in verjamejo v temeljno poslanstvo policijskega dela – pomoč ljudem - morajo zaradi splošnega kadrovskega primanjkljaja opravljati delo praktično za dva ali več aktivnih policistov s pooblastili, da bi izpolnili zahteve vodstva in zagotovili doseganje zastavljenih ciljev Policije. Kljub »dvojnemu delu« pa je nagrada za vse te preobremenitve največkrat zgolj 4–6 % sredstev za povečan obseg dela – in še to ne pripada vsem.

Posamezni direktorji nekaterih policijskih uprav višino sredstev za povečan obseg dela vodjem enot določajo tudi glede na (ne)dosežene statistične rezultate enot v primerjavi s preteklimi obdobji, kar na vodje ustvarja nedopusten in vprašljiv pritisk.

S prekomernim obremenjevanjem policistov pa nastaja dvojna škoda. Številni si že aktivno iščejo druge zaposlitve , saj so zahteve za doseganje ciljev postale nerealne. Druga, še bolj zaskrbljujoča škoda pa se nanaša na zdravje zaposlenih. Vedno več policistov je preobremenjenih, vse več jih se sooča z zdravstvenimi težavami in izgorelostjo, vse več pa jih je prisiljenih poiskati zdravniško pomoč prav zaradi posledic preobremenjenosti na delovnem mestu.

S tem dokumentom vodstvu Policije predlagamo, da z namenom ohranitve obstoječega kadra:

- ponovno oceni potrebo in nujnost po izvajanju vseh oblik akcijskega dela in poostrenih
nadzorov,
- zmanjša pritiske na vodstva enot - ta pa posledično na razpoložljive policiste – v zvezi z doseganjem statističnih kazalnikov preteklega leta,
- prouči možnosti, katere naloge s terena bi lahko prevzeli policisti z omejitvami, ki so še vedno pripravljeni in želijo opravljati policijsko delo,
- preneha s prakso napotitev kadra iz kadrovsko podhranjenih enot v različne delovne skupine ali na začasno delo v druge enote.

V Sindikatu policistov Slovenije ocenjujemo, da notranjih rezerv med aktivnimi policisti že dolgo ni več. Menimo, da bi bila kakršna koli izjava kateregakoli vodilnega uslužbenca Policije, ki bi v javnosti zanikal slabo kadrovsko stanje ali trdil, da je mogoče najti dodatne notranje rezerve, žaljiva do vseh zaposlenih.

Ob nenehnih pritiskih na zaposlene, ob podcenjevanju njihovega dela in prispevka k zagotavljanju varnosti, se sprašujemo, ali bo – glede na opisano stanje – sledilo še dodatno poslabšanje kadrovskih razmer zaradi odhodov iz Policije. Posledično pa lahko pričakujemo tudi nadaljnje zniževanje ravni varnosti za vse prebivalce.



S spoštovanjem,



Številka: 2351/PRED-153/2025/1                                                                                            Igor Toplak
Datum: 24. 7. 2025                                                                                                               predsednik
                                                                                                                                      Sindikat policistov Slovenije