Spoštovani,
Sindikat policistov Slovenije podaja pobudo Vladi Republike Slovenije za nujno in prednostno spremembo zakonodaje na področju preizkusa psihofizične sposobnosti voznikov v prometu predvsem v delu, ki opredeljuje postopek opravljanja preizkusov alkoholiziranosti z uporabo indikatorjev alkohola (alkotestov) in dokazno vrednost njihovih rezultatov v primerih, ko se udeleženci v postopkih preizkusov alkoholiziranosti, z rezultati preizkusov strinjajo in podpišejo zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti.
Ustavno sodišče je z odločbo, izdano 2. oktobra 2025 ugotovilo, da je drugi odstavek 107. člena ZPrCP v neskladju z Ustavo. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu 86/2025, skrajni rok za sprejem »popravljene« materialne določbe je pa 1 leto.
Kaj predmetna odločba Ustavnega sodišča RS ugotavlja?
Ustavno sodišče RS je z odločbo Up-290/20, U-I-138/24 ugotovilo, da je drugi odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v neskladju z Ustavo, ker soglasje voznika z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z uporabo indikatorja alkohola v izdihanem zraku ne predstavlja dovolj zanesljive in nedvoumne dokazne vrednosti za ugotovitev vinjenosti.
Čeprav je sodišče določbo ohranilo v veljavi do sprejema nove ureditve, odločba odpira resno tveganje za rušenje velikih količin že ugotovljenih postopkov kršitev zaradi vožnje vozila pod vplivom alkohola in onemogoča učinkovito izvajanje policijskih nalog v prihodnje.
V odločbi Ustavnega sodišča je navedeno,
da iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti) izhaja, da je posameznika dovoljeno spoznati za odgovornega storitve prekrška samo, če je onkraj razumnega dvoma dokazano, da je očitani prekršek izvršil in da je zanj odgovoren.
Drugi odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa – ki ga je mogoče smiselno razlagati le tako, da rezultat preizkusa z indikatorjem (ki ni merilna naprava, temveč sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku), šteje za zadosten dokaz o stopnji preizkušančeve alkoholiziranosti, pod pogojem, da se preizkušanec s tem rezultatom strinja. Po ugotovitvah Ustavnega sodišča je to v neskladju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave, saj rezultat preizkusa z indikatorjem in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom že na abstraktni ravni (torej neodvisno od okoliščin konkretnega primera) ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu za obsodbo, ob tem pa ni izkazano, da bi bil ta poseg v domnevo nedolžnosti primeren, nujen in sorazmeren za uresničitev ustavno dopustnega cilja.
Ker preizkušanec (stranka v postopku z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku) ne razpolaga z zadostnimi informacijami in znanjem, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem, njegova izjava, da se s takim rezultatom strinja, ni izjava, ki bi lahko kakor koli prispevala k dokazanosti prekrška po 107. členu ZPrCP, zato s privilegijem zoper samoobtožbo ni varovana.
Številne odvetniške družbe in odvetniki zaradi razveljavljene določbe s strani Ustavnega sodišča, množično pozivajo stranke (voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola in so se po rezultatu preizkusa z indikatorjem strinjali s preizkusom), da bodo (uspešno) izpodbijali zapisnike, ki temeljijo izključno na indikatorju alkohola in soglasju voznika, ker naj bi voznik »ne vedel, kaj podpisuje«.
V Sindikatu policistov Slovenije trdimo, da so policisti strokovno dobro usposobljeni in svoje delo opravljajo zakonito (v nasprotju z navedbami direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge), kar dokazujejo tudi statistični podatki o številu izvedenih postopkov in številu strokovnih napak nasploh. Postopki preizkusov alkoholiziranosti, ki bi se v prihodnje zaustavljali s pomočjo odvetnikov, ustvarjajo dvom v strokovno in zakonito delo policistov na tem področju, posebej ob nadaljevanju nespremenjenega načina dela po odločitvi Ustavnega sodišča. Dejstvo je, da sedanji način preizkušanja voznikov predstavlja standardno in množično uporabljano prakso, na kateri temelji varnostni nadzor nad alkoholiziranimi vozniki tako v Sloveniji kot v tujini.
Odločba Ustavnega sodišča ustvarja dokazno praznino, ki bo povzročila padec postopkov tam, kjer dodatna meritev z etilometrom ali strokovni pregled nista bila mogoča ali sploh niso bila predvidena.
Kaj se lahko zgodi?
1. velik del postopkov je tvegan zaradi možnosti razveljavitve na enak/podoben način, kot je bilo v primeru, o katerem je ustavno sodišče sprejelo svojo odločitev;
2. režim nadzora alkoholiziranosti na cestah bo kljub aktivnostim in trudu policistov močno oslabljen, predvsem pa razvrednoten, saj bo imel bolj »preventivni« kot represivni učinek;
3. varnost vseh vrst udeležencev v cestnem prometu bo zaradi večjega števila vinjenih voznikov v prometu močno ogrožena;
4. namesto zmanjševanja števila vinjenih voznikov na slovenskih cestah, bo teh več, koristi bodo pa imeli izključno odvetniki »oseb v postopkih, ki bodo domnevno vinjeni«, saj jim bodo odvetniki uspešne zagovore bogato zaračunavali, število vinjenih voznikov se pa s tem ne bo zmanjševalo.
V Sloveniji se v letu 2025 soočamo z zelo slabo prometno varnostjo. Do začetka decembra 2025 se je zgodilo 88 prometnih nesreč s smrtnim izidom (lani v enakem obdobju 68), 27 smrtnih žrtev pa so povzročili vozniki pod vplivom alkohola. Do 3. decembra se je zgodilo 1367 prometnih nesreč, v katerih je vsaj eden od udeležencev vozil pod vplivom alkohola. Po naših neuradnih podatkih, je smrtnih žrtev v cestnem prometu do današnjega dneva že 90!
S tem dokumentom pozivamo vse odgovorne, tako ministra za notranje zadeve, g. Branka Zlobka, kot predsednika Vlade R Slovenije, g. Roberta Goloba, da podobno kot v primeru tragične smrti v Novem mestu, čimprej in še v letošnjem letu storijo vse potrebno, da se skupaj s strokovnjaki s tega področja pripravijo zakonske spremembe ZPrCP (razveljavljeni 107. člen ZPrCP) in nabavi nujna potrebna oprema za policiste z namenom zagotavljanja učinkovitega nadzora ter zakonitega in nedvoumnega izvajanja postopkov preizkusov alkoholiziranosti.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti (ZNUZV) je nastal po tragični smrti v Novem mestu. Napad na osebo se je zgodil 25. oktobra 2025, predsednik Vlade, g. Robert Golob ga je napovedal samo nekaj dni po dogodku. Državni zbor ga je z dopolnili sprejel 17. novembra 2025. Če se je nov zakon za reševanje težav lahko sprejel v enem mesecu po tragičnem dogodku je na cestah letos razlogov veliko več. Podatki kažejo, da je letos vsaj 27 oseb umrlo zaradi vinjenih voznikov na slovenskih cestah, kar je glavni razlog, da se pravna praznina odpravi takoj. Želimo, da se delo slovenskih policistov ne razvrednoti in na cestah zaradi vinjenih voznikov ne nastradajo nedolžne žrtve v prometnih nesrečah!
Vsaka smrt nedolžne osebe v nesreči, ki jo povzroči vinjeni voznik je tragedija s številnimi posledicami in praznino za bližnje od pokojne osebe, ki se ne more nadomestiti z ničemer. Menimo in trdimo, da smrt na cesti ni v ničemer drugačna od smrti napadenega v Novem mestu, pa ni pomembno, ali je smrt posledica malomarnosti, eventualnega naklepa ali kakšnega drugega ravnanja posameznika.
V SPS želimo, da se čimprej sprejme nov, ustavno skladen postopkovni standard in jasna pravila o uporabi indikatorjev alkohola. Želimo, da se jasno opredeli nadaljnji postopek v primeru pozitivnega preizkusa na indikatorju alkohola, ki bo v nadaljevanju predstavljal verodostojen in nedvoumen dokaz o psihofizičnem stanju osebe v postopku. Ob tem se naj določi tudi tehnični standard merilnih naprav, s katerimi se bodo postopki preizkusov uporabljali.
Naloga države je zagotoviti učinkovit, jasen in ustavno skladen pravni okvir, ki policiji omogoča učinkovito ukrepanje zoper alkoholizirane voznike, hkrati pa varuje pravice posameznikov.
Obstoječe pravno stanje po odločbi Ustavnega sodišča je nejasno, tveganje za rušenje postopkov pa realno in veliko.
S tem dokumentom želimo vzpodbuditi odgovorne, da se odzovejo in čimprej odpravijo nastalo pravno praznino, saj aktivnosti odvetnikov in odvetniških družb z oglaševanjem o »uspešnem izpodbijanju zapisnikov o preizkusu alkoholiziranosti«, nakazujejo na pravno praznino na tem področju.
Lep pozdrav!
Številka: 2351/PRED-250/2025/1 Igor Toplak
Datum : 16. 12. 2025 predsednik
Sindikat policistov Slovenije