OSNUTEK PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZODPol -a – MNENJE SINDIKATA POLICISTOV SLOVENIJE

Obveščamo vas, da smo danes, 21. 7. 2022 na Ministrstvo za notranje zadeve in vodstvo Policije naslovili mnenje o posredovanem predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji - Osnutek predloga Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki vam go prilagamo v nadaljevanju obvestila:

Kljub temu, da gre le za spremembo, ki se dotika zgolj in samo dveh členov, to predstavlja velik poseg v obstoječ sistem izobraževanja oziroma pridobitve kompetenc za opravljanje poklica policista, saj se na eni strani uvaja NPK, po drugi strani pa posega tudi v določbe 110. člena ZODPol-a, in sicer neposredno v vsebino, ki je bila dogovorjena z II. točko stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16).

Na podlagi pregleda predloženega gradiva zato podajamo sledeč pripombe.

K 1. členu (44. člen ZODPol-a):
Naj za začetek zapišemo, da uvedbi NPK apriori ne nasprotujemo, saj bi zagotovo rešila določene probleme, se nam pa pri tem pojavljajo sledeči pomisleki in dileme, in sicer:

1. Uvedba NPK bo predstavljala še dodatno - novo »kategorijo« policistov, ki bodo izpolnjevali pogoj za zasedbo delovnih mest za katera se zahteva poklic policist (trenutno naloge na DM policist, kjer se zahteva VI. stopnja izobrazbe opravljajo zaposleni, ki imajo opravljeno višjo policijsko šolo, priznan spregled izobrazbe, opravljeno katerokoli višjo šolo poleg pridobljenega osnovnega poklica policista na V. stopnji, nekaj pa je celo takih, ki imajo zgolj in samo tečaj za PUO)
2. Različno končno vrednotenje (VPŠ pomeni pridobljeno izobrazbo ter možnost šolanja naprej, NPK nima enakega statusa kot formalno pridobljena izobrazba)
3. V primeru, da bodo šele na koncu za postopek NPK prišli na vrsto policisti, ki imajo spregled izobrazbe to pomeni, da bodo še enkrat postavljeni v podrejen položaj (napredovanje v nazivu, napredovanja na določena delovna mesta, kot je to npr. vodja izmene).
4. Vstopni pogoji za NPK policist morajo biti jasno definirani in obenem zoženi na ciljne skupine, ki jih želimo sprejeti v sistem
5. NPK z morebitno širitvijo na policiste NDM pomeni občutno podaljšanje prehodnega obdobja do »polne« uveljavitve višješolskega sistema, obstaja pa tudi bojazen da bo to ostal večni dopolnilni sistem (sedaj dobivamo še policiste VODO na V. stopnji, ki bodo mogoče v prihodnosti tudi kandidati za zasedbo DM policistov)
6. Primerljivost poklicnega standarda in programa VPŠ
7. Določitev kroga »izvajalcev« in ocenjevalcev za NPK (zaprti ali odprti sistem – VPŠ ali ponudniki na trgu)
8. Časovni okvir izvedbe postopkov NPK – glede na predvideno začetno izjemno povečano število vlog za preverjanje in potrjevanje NPK (predvidoma okoli 2700) se bojimo da se bo stvar močno zavlekla (pridobivanje potrdil, pregled personalnih map, zahteve po dodatnem usposabljanju...)
9. Zgodovinsko gledano se je zahtevana raven izobrazbe za policista najprej dvignila iz IV. na V. stopnjo, z zadnjimi spremembami pa je zahtevana VI. stopnja oziroma raven izobrazbe (sedaj pa zaradi »lovljenja« roka 1.1.2023 uvajamo neko bližnjico za katero se kasneje lahko izkaže da je le še dodatno poslabšala položaj).

Skratka obstaja velika bojazen, da bo trajalo nekaj let, da bo predlagan sistem NPK dal končne rezultate, torej priznanje poklicne usposobljenosti posamezniku, saj je potrebno spremeniti najmanj ZODPol in verjeto tudi 19. člen Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, pripraviti poklicni standard in katalog za nacionalne poklicne kvalifikacije. Šele nato pa se lahko začnejo formalni postopki priznavanja, ki pa bodo verjetno dokaj dolgi (pridobivanje potrdil, pregled personalnih map, zahteve po dodatnem usposabljanju, 2700 možnih prosilcev...).

Zato bi bilo po našem mnenju pred uvedbo NPK oziroma vsaj sočasno s tem bolj smotrno še enkrat pretehtati, če ne bi bilo, zaradi zamude policistov pri došolanju, bolj enostavno dopolniti 6. odstavek, 110. člena ZODPol-a in ustrezno zmanjšati zahtevanih 15 let delovne dobe, kar je občutno preveč, saj je bila takrat ta zahteva postavljena bistveno previsoko. Mislimo da je nekje med 5. in 7. leti delovne dobe več kot dovolj.

K 2. členu (110. člen ZODPol-a):
Naj najprej zapišemo, da predmetna sprememba člena neposredno posega v vsebino, ki je bila dogovorjena z II. točko stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16). Zaradi navedenega menimo, da bi bilo predhodno potrebno najprej, in sicer v soglasju s socialnimi partnerji, z Aneksom spremeniti navedeni sporazum, saj ima le ta »moč« kolektivne pogodbe.

Glede na to, da pa bo do neizpolnitve obveznosti povezane z izobraževanjem prišlo zaradi razlogov na strani delodajalca, bo zaradi tega potrebno razmisliti tudi o spremembah ostalih odstavkov tega člena, ki so se kot problematični pokazali v praksi in vplivajo na pravice iz delovnega razmerja zaposlenih.

Ob upoštevanju dejstva, da višješolske izobrazbe policist skupno še vedno ni pridobilo 904 policistov tudi menimo, da rok 1. 1. 2024 ni realen in ga bo potrebno verjetno še enkrat podaljšati. Saj je poleg samega vpisa na študij, potrebno opraviti tudi vse obveznosti in spisati še diplomsko delo. Poleg tega pa se policijska akademija že sedaj sooča s polno zasedenostjo svojih kapacitet, ki so obenem na njeni zgornji meji.

Zaradi vseh zaznanih dosedanjih težav in zgoraj opisanih dejstev zato na tem mestu predlagamo še, da se spremeni tudi 6. odstavek predmetnega člena, in sicer v smeri, da se najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška policija, finančna uprava) zmanjša na neko realno dobo, ki je potrebna, da se dejansko osvojijo potrebne veščine za opravljanje uniformiranega poklica. Po našem mnenju je to nekje med 5. in 7. leti. Poleg tega pa je potrebno sam zapis člena še dodatno dopolniti s tem, da pogoje izpolnjujejo tudi policisti, ki so pridobili poklic policista na V. stopnji, in sicer po prej veljavnih izobraževalnih programih in imajo obenem pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo po drugih izobraževalnih programih. Slednje tudi ni v nasprotju s 43. členom ZODPol-a.

Prav tako je potrebno dopolniti tudi 7. odstavek, trenutno veljavnega 110. člena, in sicer da je poleg nemotenega napredovanja v plačne razrede možno napredovati tudi v nazive. Sočasno pa še vsem tem policistom tudi omogočiti, da se jih lahko premesti na vsa delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

Torej ob upoštevanju dejstva, da ima 2.187 policistov priznan spregled izobrazbe, to obenem pomeni, da večina od njih ne more napredovati oziroma zasesti npr. delovnega mesta vodje izmene, saj gre za drugačno poimenovanje naziva in tega trenutno veljavni 7. odstavek, 110. člena ZODPol ne omogoča. Poleg tega je kar nekaj tudi takih, ki so obstali v uradniškem nazivu višji policist II, kar pomeni, da zaradi trenutno veljavnega zapisa v istem odstavku, ne morejo napredovati v nazivu. To pa posledično pomeni, da jim na delovnem mestu ni omogočeno napredovanje za 10 plačnih razredov, s čimer so postavljeni v diskriminatoren položaj napram ostalim uslužbencem, kar pa je nedopustno.

Z zgoraj opisanim pristopom bi tako v veliki meri razbremenili tudi policijsko akademijo na katero bo verjetno na koncu padlo tudi vse delo povezano z NPK. Popolnoma pa smo prepričani, da je potrebno nastalo zagato reševati z več različnimi pristopi, da ne bo ponovno prišlo do ozkega grla, če se bo stvar »pod nujno« reševala samo z NPK. Škoda je le to, da se ni že od vsega začetka sočasno pristopilo k NPK in izobraževanju na VPŠ, saj bi bila to zagotovo kombinacija, ki bi dala tak rezultat, da roka 1. 1. 2023 ne bi bilo potrebno podaljševati, obenem pa bi imeli tudi zaposleni možnost izbire, kako izpolniti na novo zahtevane pogoje. Dodajamo še, da je znižanje administrativno določene meje 15. let delovne dobe zagotovo ukrep, ki bo dal takojšnje rezultate.

Na koncu pa še bistvo vsega, pri tokratni spremembi ZODPol-a, ne smemo dopustiti da bi izpadla katerakoli skupina, ki se jo dotika došolanje na tak ali drugačen način.

V SPS tako glede na vse naše predhodno navedene ugotovitve in dejstva podajamo mnenje z zadržkom in obenem predlagamo, da se naše pripombe upošteva.


Z odličnimi pozdravi.



Sebastjan Korošec

generalni sekretar SPS




Številka: 3353/OBC-34/2022/1
Datum: 21. 7. 2022