Spoštovani.

 

Poleg kadrovske podhranjenosti enot, predvsem na lokalnem nivoju ter številnih uslužbencev, ki zaradi omejitev ne morejo več opravljati klasičnega 24- urnega policijskega dela, in poleg velikega števila uslužbencev na dolgotrajnih bolniških dopustih, se v zadnjih mesecih vse več sporazumnih prekinitev delovnega razmerja pojavlja zaradi dolgotrajnosti prevozov na delo in iz dela, ki zaradi oddaljenosti doma od delovnega mesta presegajo vse razumne meje.

Iz leta v leto se soočamo z vedno večjimi zastoji na naših cestah, kar močno vpliva na čase prevozov uslužbencev na delo in iz dela. Prometni tokovi proti turističnim krajem na Hrvaškem, tranzitni tovorni promet iz vzhoda proti zahodu ter promet proti Luki Koper povzročajo obilico nevšečnosti tudi nam, ki se po istih cestah vozimo na delo in z dela domov. Ne gre le za  povečan promet v juliju in avgustu zaradi turizma, - ko je po podatkih DARS-a sicer manj domačega prometa - temveč za stalno rast prometa skozi vse leto.

Časi, ko smo v policijo vstopali kot 14 - in 15 letni mladostniki, ki so nas skozi štiriletno šolanje v »kadetski« šoli v Tacnu vzgojili  in izobrazili za poklic policista, so minili z ukinitvijo te šole. Današnji novi »kandidati za policiste«, so bistveno starejši. Večina njih prihaja iz krajev, kjer imajo doma stanovanja, hiše, družine ali resne partnerje. Tam imajo urejeno življenje. Poklic policista so si izbrali, ker želijo pomagati drugim, ker želijo nositi modro uniformo in ker si želijo takšno življenjsko pot – a ne za vsako ceno in ne v skladu s pričakovanji delodajalca, kot je bilo nekoč

Novodobni policisti niso pripravljeni na ločena življenja od bližnjih v samskih sobah in niso pripravljeni, da bi bili delodajalcu na razpolago bolj, kot je nujno potrebno. Morebitno razmišljanje in predlogi delodajalca o namestitvi uslužbencev – vozačev-  v samske sobe na območju PU KP, PU NG pa tudi v PU LJ, ne predstavljajo ustrezne rešitve, prej nasprotno. S takšnim pristopom bi število sporazumnih prekinitev delovnega razmerja zgolj povečali in pospešili. Poudarjamo, da gre za policiste, ki imajo doma urejeno bivanje, družine, kmetije - predvsem pa ustaljen in kakovosten način življenja. 

Ni skrivnost, da je kar nekaj prekinitev delovnega razmerja v letošnjem letu, zlasti od junija naprej, povezanih z dolgotrajnimi časi prevoza na delo in iz dela. Po naših informacijah se bodo dodatne prekinitve delovnega razmerja med policisti zgodile po zaključenih letnih dopustih.

V nadaljevanju navajamo dva primera, ki nazorno prikazujeta, s kakšnimi težavami zaradi prevoza na delo se v teh dneh, tednih in mesecih srečujejo policisti, ki se morajo v skladu z razporedi dela, voziti v službo skozi vsakodnevne prometne zastoje:

 

1. Policist, ki opravlja nočno službo na območju PU Koper ali PU Nova Gorica, s pričetkom ob 18.00 uri, se mora iz Maribora ali Ptuja na delo odpraviti že najkasneje ob 13.00 uri. Pot do stoječe kolone na avtocesti v smeri Slovenske Bistrice proti Ljubljani traja približno 30 minut. Če ima srečo, prevozi zastoj v eni uri. Ob 14.30 lahko nato nadaljuje vožnjo proti Ljubljani, kamor prispe med 15.30 in 15.45. Pot po ljubljanski obvoznici do razcepa Kozarje in naprej proti Vrhniki traja od 45 minut do 1 ure in 30 minut. Recimo, da do Vrhnike prispe v eni uri, kar pomeni, da je tam v najboljšem primeru ob 16.30. Nato ga čaka še pot do policijskih enot na območju PU Nova Gorica ali PU Koper. V službo ob 18.00 tako lahko prispe ravno pravočasno

 

2. Policist iz Prekmurja ali Štajerske, ki je razporejen na nočno službo v enote PU Ljubljana ali celo v bolj oddaljene enote na drugi strani ljubljanske obvoznice (gledano iz štajerske smeri), mora svojo pot začeti najkasneje ob 14.00 uri. Pot traja od 3 do 4 ure v eno smer. Če pride do »gradbišča« na avtocesti pri Slovenski Bistrici po 15.00 uri, se pot dodatno podaljša, saj se takrat domov proti Celju vozijo vsi, ki delajo na območju Ptuja, Maribora in Slovenske Bistrice, in službo zaključijo med 14.00 in 15.00 uro.

Menimo, da so vožnje v enote, kjer pot v eno smer traja že 2 uri, zelo naporne in neugodne – kaj šele, če traja 3, 4 ali celo 5 ur! Po takšnem času vožnje in opravljeni službi so poti domov še bolj naporne in nevarne. Povračilo stroškov prevoza na delo ne odtehta izgubljene energije in časa – noben dodaten evro ne more premakniti kazalcev na uri. Čas je v vsakem primeru za vedno izgubljen. Že zdaj imamo veliko policistov, ki že desetletja čakajo na premestitve bližje domu, pa so vedno »zavrnjeni« zaradi kadrovske problematike.

Zaradi nenehnega podaljševanja časa prevoza v službo in domov vedno več naših sodelavcev išče druge zaposlitve izven policije, bližje domu. Kljub dejstvu, da so v policiji službovali desetletje, dve ali celo tri, jim premestitve v kraje bližje domu pogosto niso omogočene.

Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ne predvideva niti ne dopušča možnosti, da bi se javni uslužbenec na delo pripeljal bistveno pred nastopom službe ali da bi se domov odpravil nekaj ur po zaključku dela. V takšnih primerih posameznik ni več upravičen do povračila stroškov prevoza.

Zaradi (neposrednih ali posrednih) groženj z izgubo pravice do povračila stroškov prevoza – bodisi ob prihodu na delo nekaj ur pred začetkom službe ali ob odhodu domov z zamikom po končanem delu – so vozači prisiljeni, da se v službo vozijo tako, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za pravočasen prihod. To pomeni, da se vsakodnevno prebijajo skozi največje prometne konice in zastoje. V službo pogosto prihajajo utrujeni, potem ko so za seboj pustili večurno pot skozi kolone.

V Sindikatu policistov Slovenije si želimo, da delodajalec prepozna težavo in ponudi sprejemljive rešitve, zaradi katerih bi večina tistih, ki danes razmišljajo o odhodu iz policije zaradi dolgotrajnih in napornih prevozov, ostala zaposlena v sistemu.

Najslabša možnost bi bila, da se vsi skupaj sicer zavedamo resnosti stanja, pa ne naredimo ničesar za uvedbo sprememb ali iskanje rešitev. Zgolj naknadna analiza stanja in ugotavljanje, »kaj je šlo narobe, da toliko policistov odhaja«, ne bo izboljšala kadrovskega primanjkljaja.

V Sindikatu policistov Slovenije se dobro zavedamo, da je policistov na terenu vse manj. Zavedamo se tudi, da je priprava tedenskih razporedov dela vse bolj zahtevna – predvsem zaradi številnih omejitev, odsotnosti, obveznosti zagotavljanja počitkov in napotitev policistov v druge enote. Poleg tega je treba izpolniti vse cilje iz letnih načrtov policije, zagotavljati večjo prisotnost na območjih s povečano problematiko ter krepiti prisotnost na cestah in avtocestah.

V zvezi z današnjim pisanjem postavljamo naslednja vprašanja:

• Kakšna je realna možnost, da se policiste in druge uslužbence, ki se na delo vozijo več kot 2 ali celo 3 ure v eno smer ter na premestitve čakajo več let ali celo desetletij, premesti bližje njihovemu domu?
• Kakšne rešitve so mogoče za tiste uslužbence, ki se prav tako vozijo več kot 2 ali 3 ure v eno smer, a imajo krajši delovni staž?

 

Statistični podatki o zasedenosti enot kažejo, da so tudi kolektivi v enotah PU Celje, PU Maribor in PU Murska Sobota kadrovsko podhranjeni. Takšne enote bi bile policistov, ki se že desetletja vsakodnevno vozijo daleč od doma, vsekakor vesele – in jih tudi potrebujejo.

• Ali bo novim kandidatom za policiste že ob podpisu pogodbe o šolanju jasno povedano, da bodo njihova delovna mesta na območju PU Koper, PU Nova Gorica ali PU Ljubljana?

Predlagamo, da se vsem novim kandidatom za policiste pred podpisom pogodbe o šolanju jasno in korektno pove, da bodo po zaključku usposabljanja delali v eni od navedenih policijskih uprav: PU Koper, PU Nova Gorica ali PU Ljubljana.

Nekorektno je zadrževanje policistov v sistemu izključno zaradi zaveze iz pogodbe o šolanju, da morajo po zaključku študija določen čas ostati zaposleni v policiji – v nasprotnem primeru bi morali povrniti stroške šolanja. Policist, ki po zaključku šolanja dobi službo 2, 3 ali več ur vožnje stran od doma, bo hitro razočaran nad poklicem in dela ne bo opravljal niti s srcem niti z glavo.

Večina nezadovoljnih novih policistov se ne poskuša vključiti ali prilagoditi sistemu dela v enoti, ki je daleč od njihovega doma. Ko se realnost njihovega delovnega mesta bistveno razlikuje od pričakovanj ob vstopu v šolanje, začnejo prevladovati negativna čustva. Energija, ki bi morala biti usmerjena v opravljanje odgovornega in zahtevnega poklica, se preusmeri v iskanje možnosti, kako zapustiti sistem ali najti zaposlitev bližje domu – ne glede na začetno željo pomagati ljudem in nositi modro uniformo.

 

Kakšne rešitve predlagamo?

 

1. V Sindikatu policistov Slovenije kot eno ključnih rešitev izpostavljamo bistveno boljše plačilo za uslužbence na vseh nivojih.

Čeprav zgolj višje plačilo ne bo rešilo težav, povezanih z dolgotrajnimi prevozi na delo in z dela, pa lahko z višjimi plačami privabimo nove kandidate iz osrednje in zahodne Slovenije – regij, kjer je interes za poklic policista trenutno najnižji.

2. 
   Stanja, povezanega z dolgotrajnimi prevozi, ne bo spremenilo niti morebitno sprejetje kariernega sistema niti kolektivne pogodbe za dejavnost javni red in varnost – čeprav sta to ključna segmenta, ki bi lahko s takojšnjim učinkom pripomogla k zajezitvi kadrovskega odliva.

Ob upoštevanju predloga iz 1. točke predlagamo, da vodstvo Policije, skupaj z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije in obema reprezentativnima sindikatoma, nastopi enotno pred ministrom za notranje zadeve in Vlado RS ter predstavi:

• razloge za množične odhode policistov,
• stanje kroničnega pomanjkanja kadrov,
• grozečo kadrovsko luknjo zaradi upokojevanja,
• ter posledice vsega na področju varnosti.

Vse to neposredno vpliva na:

• preobremenjenost aktivnih policistov,
• zmanjšano strokovnost in kakovost storitev,
• podaljšane odzivne čase patrulj,
• težje zagotavljanje varnosti,
• povečanje bolniških odsotnosti.

3. Jasna določitev pogojev za premestitve bližje domu
   Potrebno je jasno določiti, po koliko letih dela v oddaljeni enoti lahko uslužbenec iz vzhodnega dela Slovenije pričakuje premestitev bližje domu. Trenutni sistem razporejanja novih kadrov, še manj pa sistem premestitev obstoječih, ne deluje.

Skoraj vse točke nas pripeljejo do zaključka, da je potrebno:

• dvigniti plače do ravni, ki bo poklic policista naredila konkurenčen in zanimiv povsod po Sloveniji. Sedanje plače že dolgo ne sledijo razmeram na trgu dela.

4. Odseljevanje kadra v druge varnostne sisteme (npr. vojsko)
   Del predvsem mlajših policistov že danes aktivno raziskuje možnosti za zaposlitev v Slovenski vojski, kjer jim ponujajo:

• boljše delovne pogoje,
• službe bližje domu,
• možnost koriščenja službenih stanovanj.

Se jim to splača? Odločitev bo individualna.
Naloga Policije pa je, da zadrži obstoječi kader in privabi prepotrebne nove zaposlene.

Veliko se govori o povečanju obrambnih izdatkov in vlaganju v vojsko. Ob tem pa Vlada RS in minister za notranje zadeve očitno pozabljata, da:

• orožje in vojaške vaje ne zagotavljajo vsakodnevne varnosti v Sloveniji,
• varnost v mirnodobnem obdobju zagotavljajo (in jo bodo tudi v prihodnje) le uslužbenci Policije.

Zavedamo se, da delodajalec ni odgovoren za dolgotrajnost prevozov posameznikov. Je pa odgovoren za to, kam te uslužbence razporedi po končanem šolanju.
Kadrovska luknja ni nastala čez noč – prisotna je že dolgo, kar pomeni, da se prav tako že dolgo ne stori dovolj, da bi bil poklic policista zanimiv v vseh regijah Slovenije.

 

V želji, da se na podlagi tega dokumenta najdejo konkretni predlogi in rešitve, ki bodo pripomogli k zadržanju kadra in preprečitvi nadaljnjih odhodov iz Policije, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Lep pozdrav!

 

Številka:   2351/PRED-155/2025/1                                          Igor Toplak

Datum :    1. 8. 2025                                                           predsednik SPS