Spoštovane kolegice in kolegi!
Predhodno smo vas že obveščali, da je Delovno sodišče v Mariboru s sodbo Pb 16/2023, 19. 10. 2023, v individualnem sporu razsodilo, da tožnik (policist), ki se je prijavil na notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenega stanovanja, kljub temu, da je po predpisanih kriterijih dosegel največ točk, ni dobil službenega stanovanja ampak ga je delodajalec dodelil drugemu prosilcu. Sodišče ugotavlja, da Oddelek za nastanitev Ministrstva za notranje zadeve pri razpisu in tudi pri presoji ni upošteval lastnega Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, ki mu nalaga, da se primarno upošteva prednostni vrstni red in ne kriterij primernosti, ki se uporabljajo le v primeru, če stanovanja ne bi bilo mogoče oddati po katerem od predhodnih kriterijev.
Prav tako je Delovno sodišče razsodilo, da je napačno stališče tožene stranke, da je primarni tožbeni zahtevek neutemeljen samo zato, ker je bil postopek pred Stanovanjsko komisijo zaključen, Pravilnik, ki predpisuje postopek dodelitve službenega stanovanja, pa ne določa, da bi moral delodajalec o dodelitvi službenega stanovanja odločiti na podlagi Zakona o javnih uslužbencih. O tem je že odločalo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je s sklepom Pbp 803/2022, 5. 1. 2023 potrdilo, da je pravilno stališče, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja in ker gre za javnega uslužbenca, mora biti o njegovih pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja, oziroma o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja odločeno na način, kot je določeno v 24. členu Zakona o javnih uslužbencih.
Glede na vse ugotovitve Delovnega sodišča, je sodišče odločilo, da mora Oddelek za nastanitev Ministrstva za notranje zadeve o dodelitvi spornega stanovanja odločati ponovno, pri čemer mora upoštevati prednostni vrstni red.
Po pritožbi Državnega odvetništva je o zadevi odločalo še Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je s sodbo Pdp 54/2024, 20. 3. 2024, potrdilo sodbo I. stopnje in s tem v celoti pritrdilo trditvam tožnika (policista) in stališčem, ki jih je ves čas zagovarjal tudi Sindikat policistov Slovenije, ki je nudil tudi vso brezplačno pravno pomoč in ostalo podporo, ki jo je član v času postopka potreboval.
Z grenkim priokusom ugotavljamo, da je bila šele preko sodne poti prijavitelju zagotovljena pravica do ustreznega sodelovanja na razpisu (pod enakimi in poštenimi pogoji). Ne glede na vse pa to pomeni, da bo v bodoče na ta način zagotovljena poštena obravnava za vse tiste, ki se bodo prijavili na razpise za zasedbo službenih stanovanj.
Ob upoštevanju dejstva, da je zaradi premestitev, napotitev in na sploh velikemu številu zaposlenih, ki naloge policije opravljajo daleč stran od svojega kraja stalnega bivališča, potreb po službenih stanovanjih kar veliko, dodelitev službenega stanovanja pa v določenih primerih pomeni tudi prelomnico pri nadaljevanju službene kariere v policiji, smo zelo zadovoljni ter obenem ponosni na ta uspeh in dosežek v postopku.
Prvič zaradi našega člana sindikata, ki je bil prikrajšan in oškodovan glede na določbe veljavnega Pravilnika o oddaji službenih stanovanj. Drugič zaradi Sindikata policistov Slovenije, ki je od seznanitve s primerom opozoril na nepravilnosti v postopku in predlagal ukrepe za odpravo slednjih, kar je potrdilo tako Delovno sodišče v Mariboru na I. stopnji kot Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Tretjič zaradi vseh nadaljnjih razpisov za službena stanovanja oziroma prijav na razpise, saj bodo pristojne službe morale upoštevati vsebino sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
To so razlogi zaradi katerih bomo navedeno področje še naprej spremljali in v primeru zaznanih kršitev ali drugih nepravilnosti takoj ustrezno odreagirali. In to so tudi razlogi, ki upravičujejo članstvo v Sindikatu policistov Slovenije.
S spoštovanjem!
Adil Huselja
predsednik SPS
Številka: 1958/PRED-54/2024/1
Datum: 8. 4. 2024