Kršitev določb 82.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – predlog za ponovno proučitev zakonitosti dela Policije

Kljub slabemu kadrovskemu stanju v Policiji, pomanjkanju policistov in neuspešnem pridobivanju kandidatov za nove policiste je slovenska policija v letu 2024 s strani Ministrstva za pravosodje, na podlagi dogovora med ministrom za notranje zadeve in ministrom za pravosodje, sprejela tudi naloge, ki po mnenju Sindikata policistov Slovenije ne bi smele, pod nobenim pogojem in na podlagi nobenega pisnega dogovora, predstavljati eno od današnjih nalog slovenske policije. Zakon je jasen, »dogovor« pa ni zakon.

V letu 2024 smo poslali dokument pod zvezo, naslovnika sta bila oba pooblaščenca. V letu 2025 imamo novega (trenutno) vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije g. Damjana Petriča ter tudi novo vodstvo Sindikata policistov Slovenije. V imenu sindikata podajamo ponovno vprašanje in izražamo protest glede naloge prevoza in spremstva zapornikov (82.a člen ZIKS v nadaljevanju pisanja).

Privedba obsojenca:

1. Privedbo obsojenca na pristojno sodišče ali k pristojnemu državnemu tožilstvu se sme opraviti, če je to potrebno zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka in na podlagi pisnega naloga ter na stroške pristojnega sodišča oziroma državnega tožilstva.
2. Privedbo obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni zapora, opravijo pravosodni policisti. Privedbo obsojenca, ki prestaja hišni zapor, opravi policija.

Sklicujemo se na 3. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa načelo delitve oblasti – ta je razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti.



Policija je del izvršilne veje oblasti in deluje v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Sodišča in državno tožilstvo sodijo v okvir sodne veje oblasti.

Delovanje državnih organov mora temeljiti na zakonu. Če policija brez pravne podlage izvaja privedbe iz zaporov, to lahko pomeni nezakonito izvajanje oblasti. Zakon ne vsebuje določbe, ki bi to nalogo subsidiarno podeljevala policiji v primeru kadrovskih ali organizacijskih težav.

V Sindikatu policistov Slovenije dodatno menimo, da dogovori in sporazumi med ministrstvoma (MNZ in MP) ne morejo nadomestiti zakonske določbe. Brez spremembe zakona takšni dogovori ne zadoščajo za zakonito izvajanje nalog. Posebej sporno je tudi mešanje pristojnosti med izvršilno in sodno vejo oblasti. Operativna pomoč v izjemnih primerih (npr. ob varnostnih grožnjah ali pomanjkanju kadra v pravosodju), v zakonu ni predvidena, kar smo že večkrat izpostavili. Poleg opisanega je ključno poudariti, da se s pomanjkanjem kadra in neustreznim plačilom soočamo tudi v naših vrstah. Podcenjevanje primernega plačila tako pravosodnih kot rednih policistov v preteklosti se danes odraža v težkem kadrovskem stanju obeh služb. Kljub temu smo dolžni delovati skladno z veljavno zakonodajo.

Po prejetem odgovoru s strani vodstva Policije in Ministrstva za notranje zadeve bomo po potrebi naslovili tudi vprašanje zakonitosti našega dela na Varuha človekovih pravic, z namenom pridobitve njegovega mnenja o zakonitosti podpisanega sporazuma med obema ministrstvoma in opravljanju del in nalog policije v skladu z Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.


V pričakovanju vašega čimprejšnjega odgovora vas lepo pozdravljam.




Številka: 2351/PRED-129/2025/1                                                                                       Igor Toplak
Datum : 31. 5. 2025                                                                                                         predsednik