POBUDA IN POZIV ZA NUJNO UREDITEV STANJA IN RAZMER PRI OBRAVNAVI MIGRANTOV NA PU KOPER - obvestilo članstvu SPS

Spoštovane članice in člani SPS, vsi zaposleni,

obveščamo vas, da smo na pooblaščenca generalnega direktorja policije za stike s sindikati, naslovili pobudo za ureditev zaznanih težav povezanih s stanjem in razmerami pri obravnavi migrantov na območju PU Koper, kjer se v Ilirski Bistrici nahaja tudi VDM, ki vam jo v prilagamo v nadaljevanju obvestila:

» v zadnjem obdobju se je na Sindikat policistov Slovenije obrnilo večje število članov, ki so izpostavili res ogromno težav povezanih s stanjem in razmerami pri obravnavi migrantov na območju PU Koper, kjer se v Ilirski Bistrici nahaja tudi VDM.

Najbolj pereče in izstopajoče težave smo tako strnili v sledeče točke:

1. primanjkuje policistov (vojakov) za varovanje samih postopkov, občasno pa tudi za obravnavo le-teh, poleg tega so tudi vse podporne naloge na plečih že tako preobremenjenih policistov (spremstvo na WC, zagotovitev suhe obleke, hrane….). Predlagamo, da se v logistično oskrbo migrantov s hrano ali pri zamenjavi oblačil vključi Rdeči križ, Karitas in druge organizacije;
2. policisti, ki so napoteni v pomoč praviloma v FIO sistem policije ne morejo vnašati dokumentov, saj so ob prijavi avtomatično vezani na svojo matično enoto;
3. po našem mnenju je VDM na območju Ilirske Bistrice premajhen za tako število migrantov, ki se jih trenutno obravnava, poleg tega pa manjka tudi kakšno prenosno kemično stranišče, skladiščni prostori…;
4. pri takšnem dnevnem številu migrantov, ki prihajajo v našo državo oziroma večjih skupin migrantov (50-100), ki jih policisti primejo, se od policistov pričakuje, da vso potrebno papirnato oziroma »birokratsko« delo opravijo hitro in brez napak, čeprav je za vsakega migranta potrebno spisati dobesedno cel kup pisnih izdelkov, jih nato skenirati, voditi evidence kot so opravila med pridržanjem, a v prostoru je naenkrat po 50 in več migrantov (po pravilih, pa mora biti že obisk stranišča evidentiran med »opravila«). Ta birokratski mlin še dodatno vznemirja in izčrpava policiste, saj so na drugi strani dobro obveščeni o načinu in količini potrebnega istovrstnega dela s strani hrvaških in italijanskih policistov. Hrvaški policisti ne izvajajo nadzora na meji z BIH oziroma so ga opustili, ob meji z našo državo, pa migrantom, in sicer kar na terenu, izpolnijo obrazec s katerim jih nato napotijo iz države in jim na ta način nenazadnje omogočajo tako rekoč skoraj nemoten prihod v Slovenijo. Podoben postopek imajo italijanski policisti, na Tržaškem območju, s tem, da potem migranti na srečo (zaenkrat) pot nadaljujejo v smeri drugih evropskih držav, brez večjega vračanja (formalnega in neformalnega) le-teh v Slovenijo. Čisto nasprotje, pa so postopki obravnave slovenskih policistov, ki v uradne zaznamke opisujejo celotne poteke potovanj iz matične države in to kljub temu, da to potovanje pri nekaterih lahko traja tudi po nekaj let. Delno spremenjen način dela z migranti je malce zmanjšal »birokracijo« le v tistem delu, ko ti zapustijo Azilni dom v Ljubljani, saj jih potem ni potrebno ponovno obravnavati v celoti kot prvič. V vseh drugih postopkih pa žal zaenkrat ni sprememb, ki bi sledile zmanjšanju »birokratskih« opravil in ravno teh postopkov je največ;
5. pri takšnem številu migrantov, bi bila po naši presoji, nujno potrebna tudi stalna (24 urna) prisotnost zdravstvenega osebja, saj obstaja več kot verjetnost, da se med migranti lahko prenašajo razne nalezljive bolezni (covid, jetika, gobavost, trebušna gripa, ter razne druge kožne okužbe..). Zagotovo pa so nemalokrat pri migrantih prisotne poškodbe, ki so posledica večurne hoje ali padcev. Migranti so žal zaradi pomanjkanja osebne higiene, še potencialno veliko večji prenašalci vseh bolezni in ob takšnem številu ljudi, ki se skupaj nahajajo še na enem mestu ali celo manjšem prostoru, se je skoraj nemogoče dobro in primerno zaščititi, kljub vestni uporabi vseh razpoložljivih zaščitnih sredstev. Sedanji način dela je tako na področju ocene zdravstvenega stanja migrantov zopet prepuščen laični osebni zaznavi policista, ki poleg tega opravlja še celotno policijsko delo. Ob zaznavi morebitnih bolezni, pa so posledično še dodatne logistične težave, saj je potrebno migrante prevažati v zdravstvene ustanove in nazaj. Tam pa se nahajajo tudi naši občani, ki so tako, po našem mnenju, nepotrebno potencialno izpostavljeni še dodatnim okužbam in boleznim;
6. obravnava migrantov na vlakih (Sežana), kjer je razmerje med policisti in migranti včasih tudi 1:30 ali celo več (varnost), poleg tega pa ni zagotovljenega nobenega prostora za samo obravnavo migrantov, zagotoviti je potrebno tudi pomoč podpornih služb (hrana, oblačila..);
7. v kadrovsko pomoč prihajajo policisti in pomožni policisti s kombiji za PPE, s katerimi se nato prevaža tudi migrante (varnost), po prihodu v enote pa ni zagotovljenega čiščenja in dezinfekcije vozila, vozilo pa je nato lahko vsak hip uporabljeno za naloge in prevoz pripadnikov PPE (enota na sklic), kar je popolnoma nesprejemljivo;
8. neustrezne kapacitete za prevoze (ni stalno zagotovljenih avtobusov) – navedeno pomoč bi lahko nudila tudi SV, ki razpolaga s takšnimi prevoznimi sredstvi in nenazadnje tudi vozniki;
9. v spremstvo avtobusa se odreja maksimalno 2 policista, nemalokrat sta to tudi dve policistki (občasno tudi samo eden), kar ne zagotavlja minimalnih varnostnih standardov;
10. za prevoz migrantov se uporablja tudi kombinirana vozila, ki nimajo pregradne mreže za zaščito voznika. Pri takšnih vozilih se lahko enostavno (od znotraj) preprosto odpre tudi vrata in na ta način »zbeži« iz vozila, da ne omenjamo še dejstva, da je večinoma v vozilu samo en policist, ki je obenem voznik in to skupaj z osmimi potniki (migranti),
kar je iz vidika varnosti ter varstva in zdravja pri delu popolnoma nesprejemljivo oziroma celo nedopustno;
11. vodenje izmen na VDM izvajajo tudi policisti, ki nimajo urejenega statusa VI;
12. velika težava je tudi nezadostno število oziroma pomanjkanje prevajalcev, zato se razgovori velikokrat opravljajo na način »eden po eden«;
13. policisti v eni izmeni zaradi prevozov lahko naredijo tudi 500 km in več, v primeru interventne napotitve patrulje iz PU MB, ki jo je odredil OKC, pa se je števec po koncu izmene ustavil celo pri 900 km (varnost zaposlenih, migrantov in ostalih udeležencev v CP je tako pod velikim vprašajem);
14. prihaja do nezadovoljstva, preobremenjenosti ter izgorelosti policistov, saj gre za problematiko na dnevni bazi, ki traja že nekaj časa, obenem pa se ne pričakuje da bo v kratkem minila, celo nasprotno lahko se še poveča;
15. občasno zaposlenim enostavno ni mogoče zagotoviti niti ustreznega odmora med delovnim časom;
16. prihaja do poslabšanja medsebojnih odnosov med zaposlenimi (utrujenost, naveličanost, nervoza…), kar je deloma tudi razumljivo, saj je včasih starostna struktura zaposlenih tudi 50 in več let. Poleg tega pa samo obravnavo migrantov vodi le manjši del policistov, od dejanske ekipe, ki je v eni izmeni (pomožni policisti, vojaki…). Nezadovoljstvo zaznavamo tudi že na strani pomožnih policistov, zaradi česar predlagamo, da se njihove napotitve izvajajo v največji možni meri na podlagi njihovih lastnih želja oziroma vsaj z njihovim soglasjem (boljša učinkovitost pri delu);
17. pomožni policisti imajo sicer v zadolžitvi kratkocevno orožje, ki pa je v takih primerih drugotnega pomena, saj imajo večino časa opravka z večjimi skupinami tujcev in so zato bolj primerna in uporabna milejša prisilna sredstva, kot so npr. sredstva za vezanje in vklepanje - lisice ter palica tonfa. Zato na tem mestu predlagamo, da se zagotovi zadolžitev predhodno navedene opreme tudi za vse pomožne policiste, ki so napoteni v pomoč za izvajanje nalog policije na to območje;
18. dodatno obremenitev policistov nenazadnje predstavlja tudi neuporaba možnosti, ki jo daje 4. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, kjer je policiji dopuščena možnost, da prosilca za mednarodno zaščito, po končanem postopku, enostavno zgolj in samo napoti v nastanitvene kapacitete, saj prevoz take osebe s strani policije ni obligatorno zahtevan ampak je alternativen.

Zavedamo se da situacije ni možno urediti in rešiti čez noč, glede na to, da pa zadeva traja že dalj časa, nas zanima na kakšen način je policija, kot delodajalec, pristopila k reševanju težav s katerimi se srečujejo zaposleni in kdaj konkretno se pričakuje, da bo zadeva urejena do te mere, da bo stanje normalizirano.

Na tem mestu predlagamo še, da se dodatno proučijo predvsem sistemski ukrepi na državni ravni, in sicer v sodelovanju z ostalimi ministrstvi in državnimi organi ter institucijami. Poleg tega pa bo potrebno v okviru EU verjetno pristopiti še k ukrepom, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje migracijskega toka v regiji, in sicer predvsem po t. i. Balkanski poti (vizumska politika…). Le s kombinacijo vseh teh ukrepov je mogoče pričakovati, da se bo zmanjšal pritisk na državno mejo Republike Slovenije, posledično s tem pa tudi obremenitev policistov povezana z obravnavo migrantov.

Nenazadnje smo bili že leta 2015 in 2016 deležni povečanega števila migrantov (migrantskega vala), sicer nekoliko v drugačni luči (sprejem in tranzit), vendar bi pričakovali, da smo takrat, kot policija, pridobili ustrezne izkušnje na tem področju, kako in na kakšen način ukrepati, in sicer predvsem v smislu da se reakcijski čas za vzpostavitev ustreznih razmer za delo policistov zmanjša na minimum, maksimalno nekako na teden do dva.

Pričakujemo oziroma zahtevamo, da bo pri organizaciji dela dan večji poudarek na varnost in zdravje pri delu, pri tem pa ne moremo iskati bližnjic oziroma pristati na argument, da so se migranti »sami javili« oziroma ob izsleditvi niso bežali pred policisti, saj to ni garancija, da bo tudi ves nadaljnji postopek potekal tako kot se je začel.

S to pobudo, ki naslavlja tudi določbe 22.e in 22.j člena Kolektivne pogodbe za policiste ter sočasno podanim pozivom, želimo vse odgovorne spodbuditi, k takojšnjemu sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bo zaposlenim zagotovljena ustrezna varnost in zdravje pri delu ter bodo na ta način spoštovane tudi pravice iz delovnega razmerja. Obenem pričakujemo, da se bo k reševanju navedene problematike pristopilo nemudoma.

Po prejemu odgovora vas bomo pravočasno obvestili.


Z odličnimi pozdravi.

Sebastjan Korošec
generalni sekretar SPS

Številka: 3643/OBC-42/2022/1
Datum: 21. 10. 2022