Predlog za spremembo Sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 41/2012)

Vlada Republike Slovenije (Vlada RS), se je skupaj s Policijskim sindikatom Slovenije (v nadaljevanju PSS) in Sindikatom policistov Slovenije (v nadaljevanju SPS) leta 2012 zavezala, da bo omogočila izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zaposlenim v policijskih enotah na lokalni ravni organiziranosti policije, vključno s Sektorji kriminalistične policije na policijskih upravah, ki imajo kadrovsko zasedenost na dan podpisa tega sporazuma pod 85 % in zaposlenim na tistih policijskih enotah na lokalni ravni organiziranosti policije, ki so najbolj obremenjene. Sklenjen je bil Sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 41/2012), (v nadaljevanju Sporazum).

Takratno ravnanje vlade iz leta 2012 pozdravljamo. V določeni meri se je v tistem obdobju s podpisanim sporazumom vsaj za nekaj časa zaustavila negativna fluktuacija kadra iz vrst MNZ in Policije. V tistem obdobju so se vodje enot srečevale s težavo, kako pravično razporediti razpoložljiva sredstva, ki jih je bilo pogosto premalo, danes se pa vodje, ki odločajo o delitvi sredstev iz istega Sporazuma, srečujejo s težavo, komu dodeliti (omejena) sredstva v višini 4 – 6 %, glede na premajhno število uslužbencev, ki so primorani in prisiljeni dnevno opravljati povečan obseg del in nalog.

V številnih enotah so razmere postale nevzdržne, saj mora premajhno število zaposlenih opravljati vse zadane naloge, pa tudi pisne izdelke morajo opraviti in napisati tisti, ki so zadeve
na terenu obravnavali, s čimer so ti policisti iz terena odsotni še več in dlje časa. Vsi zaposleni imajo iz leta v leto več dela, saj se jim naloge vseskozi dodajajo.

V času, ko mi nudimo pomoč pravosodnim policistom, se prepogosto dogaja, da naloge v patrulji opravlja en policist skupaj s kandidatom za policista ali pomožnim policistom.
Policist, ki dela v patrulji sam (s pomožnim policistom ali kandidatom za policista), ni enakovreden patrulji iz dveh aktivnih policistov, kjer si oba delo delita in oba pripravljata pisne izdelke. Zaradi preobremenitev med zaposlenimi in kadrovske podhranjenosti enot na vseh nivojih služb, številni zbolijo in so na bolniških dopustih, veliko jih pa išče druge službe.

Štiri enote v Sloveniji, ki so po Sporazumu iz leta 2012 opravičene do sredstev (POD 2012), imajo manj kot 50 % kadrovsko zasedenost po sistemizaciji delovnih mest. osem enot ima manj kot 60 % zasedenost, osemnajst enot pa manj kot 70 % zasedenost. Osemindvajset enot ima manj kot 80 % zasedenost glede na sistemizacijo o zasedbi delovnih mest. Preostale enote, vključene v Sporazum, so vsaj 80 % zasedene (na papirju). Pa realnost? Poleg upadanja kadra in velike podhranjenosti v vseh službah MNZ in Policije, velja posebej izpostaviti dejstvo, da je med uslužbenci že več kot 1.000 uslužbencev, po večini policistov, ki ne morejo več opravljati 24 - urnega policijskega dela. Vzroki so v večini povezani z zdravstvenimi razlogi oziroma omejitvijo zaradi ohranitve obstoječega zdravja, ki jim je ostalo.

Vse opisano vpliva na dodatne obremenitve kadra, ki je še zdrav in še lahko opravlja delo. Več kot 300 uslužbencev je bilo v letu 2024 na bolniških dopustih, daljših od treh mesecev. Iz tabel in kadrovskega stanja, je tako razvidno, da je kadra, ki lahko dela, ostalo zelo malo in premalo.

V teh »statističnih podatkih« niso zajete številne podhranjene enote iz vseh nivojev služb ali služb MNZ, ki niso na lokalni ravni in niso predmet delitve sredstev iz Sporazuma iz leta 2012.

Sindikat policistov Slovenije (SPS), kot eden od podpisnikov Sporazuma, na Vlado Republike Slovenije, s tem pisanjem ponovno naslavlja pobudo za spremembo in dopolnitev navedenega sporazuma.

Prvo pobudo smo Vladi Republike Slovenije posredovali z dopisom, št. 3643/GD-37/2021/1, dne 15. 6. 2022. Druga pobuda je bila dana z dopisom 1958/PRED-11/2024/1, dne 5. 2. 2024. Na podlagi obrazloženih in utemeljenih argumentov smo pričakovali odgovor, vendar doslej nismo prejeli odziva, niti pisno izraženega mnenja. Pridobljeni so bili ustni odgovori, ki so nakazovali na rešitve nekaterih ali večine težav s sklenitvijo plačne reforme za uslužbence javnega sektorja. Prenova plačnega sistema je bila zaključena s 1. januarjem 2025, ko je začel veljati Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki ga je Državni zbor sprejel oktobra 2024.

Zaradi nenehnega povečevanja del in nalog policistov ter vedno večjih obremenitev uslužbencev vseh nivojev služb, od našega ministra za notranje zadeve g. Poklukarja, v skladu s 74.a členom Zakona o organiziranosti in delu policije pričakujemo, da skupaj z obema sindikatoma, naredimo nekaj več.

74.a člen Zakona o organiziranosti in delu policije določa:
(1) Uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, se plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov osnovne plače.
(2) O povišanju plače iz prejšnjega odstavka tega člena odloči vlada na predlog ministra.

V sindikatu pogrešamo večjo angažiranost sedanjega ministra za notranje zadeve – g. Boštjana Poklukarja, ki težave naše službe in ministrstva, ki ga zastopa, premalo javno izpostavlja ali pa sploh ne.
Javne obljube ministra in vodstva Policije o odzivanju na aktualne težave v nekem okolju, skupnosti ali družbi, v sindikatu po svoje lahko razumemo, saj je prav, da vsak izmed nas živi v varnem okolju, kjer se in se bo počutil dobro. Poslušamo veliko obljub, da bodo odgovorni povečali prisotnost policistov v nekem območju, da bodo dali dodatne policiste za obvladovanje problematike, ki je bila (in je pereča). Sploh v letošnjem letu, ko policistov praktično ni več dovolj, se je krepko poslabšalo tudi stanje prometne varnosti. Vodstvo Policije se je ponovno poslužilo obljub v medijih in internih aktih o večji prisotnosti policistov na slovenskih cestah.

Od maja naprej se Slovenija tudi letos utaplja v prometnih zastojih zaradi turizma, tovornega prometa in del na cesti. Javnost je vseskozi, pa tudi zdaj dobivala številne informacije od vodilnih v Policiji, pa tudi od ministra, da bo policija zagotovila ..., da bo policija dala dodatne ljudi …, da bo policija poskrbela ...
Zaradi romske problematike se je vodstvo policije poslužilo tudi policistov SENP in SENDM, ki so po delitvi dela v Policiji, uslužbenci državnega nivoja. Zaradi obljub pomoči lokalnemu okolju so ti napoteni na delo v lokalno okolje zaradi obvladovanja romske problematike, pa pri tem ne morejo prejemati enakega plačila, kot kolegi iz lokalnega okolja, saj po stavkovnem sporazumu iz leta 2012 do sredstev iz povečanega obsega dela, kljub podhranjenosti enot in kljub opravljanju istih del in nalog na terenu skupaj z lokalnimi policisti, niso opravičeni.

Istočasno, ko se strokovnjaki za promet iz SENP brez ustreznega plačila, ukvarjajo »s pomočjo lokalnih skupnosti zaradi romske problematike«, vsakodnevno beležimo smrtne žrtve v prometu. Če bi ti policisti in služba svoje poslanstvo opravljala na področju, za katerega so strokovnjaki, njihovo delo ne bi bilo sporno in ne sporno plačilo, o katerem pišemo zdaj. Lahko zgolj sklepamo, da se je vodstvo Policije policistov teh enot, ki jih ni moč ustrezno plačati zaradi zakonskih omejitev, poslužilo kot edini izhod v sili ob obljubah lokalnemu okolju, čeprav rezerv v naših vrstah za »dodatne policiste«, ni več.

Realnost je, da dodatnih policistov ne glede na perečo problematiko na terenu in ne glede na slabšanje varnostnih razmer ni in jih služba ne more več nikjer vzeti, še slabše pa je, da realno niti letos, niti v naslednjih letih, ni možno več pričakovati zadostnega števila novih policistov, ki bi pokrivala vedno večjo kadrovsko luknjo na vseh nivojih in v vseh službah MNZ in Policije.

V sindikatu menimo, da lahko trenutno stanje vsaj za ohranitev obstoječega kadra na vseh nivojih služb, vključno z uslužbenci brez pooblastil, ohranimo zgolj z dodatno stimulacijo, da preprečimo njihove odhode. Bistveno več uslužbencev in več novih policistov, pod sedanjimi pogoji dela, realno ne pričakujemo, saj interesa za poklic policista ni. Sprejemanje kandidatov za policiste brez preverjanja psihofizičnih sposobnosti in zelo ohlapnimi zdravstvenimi pogoji pred nastopom na študij, število aktivnih policistov, ki bodo delali 24 ur brez zdravstvenih omejitev, ne bo povečalo. Glede na trende zadnjih let, se povečuje predvsem število mladih policistov z resnimi zdravstvenimi težavami že v prvih 2 – 4 letih dela, kar jim onemogoča 24 urno delo na terenu. V zadnjih 3 letih (od 31. 12. 2022 do 31. 12. 2024), je namesto (možnih) 900 novih policistov, Slovenija dobila 384 novih policistov.

Kaj dodatno vpliva na kadrovske težave? V obdobju od 31. 12. 2022 do 31. 12. 2024 je bilo delovno razmerje prekinjeno v 515 primerih (redne in izredne prekinitve delovnega razmerja ter smrti), upokojilo se je 681 oseb iz vrst Policije.

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je v Policiji, v primerjalnem obdobju (do 31. 12. 2024), 1.196 uslužbencev prenehalo z opravljanjem dela. Razlika med številom novih policistov, ki so uspešno zaključili študij na Policijski akademiji v Tacnu v istem obdobju in med številom uslužbencev iz vrst Policije, ki so odšli oziroma jim na dan 31. 12. 2024 ni bilo več zaposlenih, je – 783, kar pomeni skoraj 800 zaposlenih manj.

Stanje sistemiziranih in zasedenih delovnih mest, kot glavnega merila za izplačilo povečanega obsega dela, s katerim so se srečevali zaposleni ob njegovi uvedbi, torej ob začetku izplačila, je na podlagi kadrovskih podatkov iz Letnega poročila o delu Policije za leto 2012 razvidno iz tabele v nadaljevanju.

•
V trinajstih letih od sklenitve Sporazuma v letu 2012 se je tako kadrovska slika policije bistveno spremenila. Danes po trinajstih letih o kadrovsko podhranjenih službah ne bi več smeli govoriti glede na nivo dela posameznika ali službe, niti o tem, kakšno delo opravlja posameznik. Storiti moramo vse potrebno, da ohranimo vsakega posameznika, ki dela dobro, pošteno in več kot se od enega posameznika lahko pričakuje.

Spopadamo se z več kot očitnim primanjkljajem policistov ter vseh drugih uslužbencev v različnih podpornih službah, saj bi ob normalnih razmerah in dobrih pogojih dela, bila vsa prosta delovna mesta, zapolnjena.
Spremenile so se tudi številne naloge policije in sistemizacija določenih delovnih mest, ustanovljene so bile nove policijske enote, nenazadnje pa so se spremenile tudi varnostne razmere. V preteklih letih je bila ustanovljena Specializirana enota avtocestne policije, pa je bila ta zaradi kadrovskih težav tam in v drugih enotah, po nekaj letih delovanja, ukinjena, čeprav se varnostne razmere slabšajo in problematika, tudi skozi posledice in število smrtnih žrtev, krepko narašča.
Kljub izvedeni plačni reformi 1. 1. 2025, se trend zaposlitev ni obrnil navzgor, celo več, še vedno se pojavljajo težave s samo ohranitvijo enakega števila policistov. Iz meseca v mesec se vrstijo odhodi kadra iz policije, pa smo o vseh razlogih, ki vplivajo na odhode kadra, že pisali.
Zaradi bojazni pred zlomom sistema dela policije in zloma sistema zagotavljanja notranje varnostni v državi, podajamo ponovno pobudo z zahtevo po obravnavi in opredelitvi do vprašanja zagotavljanja varnosti.
Trend odhodov iz policije se nadaljuje tudi v letu 2025, kljub plačni reformi od 1. 1. 2025. Policisti in drugi uslužbenci v naših vrstah so ugotovili, da obstajajo različne službe tako v slovenski vojski, na DARS-u, na FURS-u, na slovenskih železnicah, pa tudi v različnih panogah gospodarstva od trgovine, varovanja,…, kjer najdejo podobno ali enako plačano delo, pa se za to ni potrebno voziti več kot 2, 3 ali celo več ur v eno smer od doma do delovnega mesta.

Tabela je iz Letnega poročila o delu policije za leto 2024.

Ob sklenitvi Sporazuma so bile izvzete določene operativne enote na regionalni in državni ravni organiziranosti policije. Poudarjamo, da bi po našem novem predlogu, zaradi spremenjenih okoliščin zaradi povečanega obsega dela morali biti plačani vsi uslužbenci znotraj MNZ in Policije, ne glede na delovno mesto in vrsto dela, ki ga opravljajo, v kolikor so kadrovsko podhranjeni. Kadrovska podhranjenost enote in prevelika količina dela, ki ga posamezniki morajo opraviti, pa tudi prevozi v kadrovsko podhranjene regije, kjer uslužbencev iz tistega okolja ni dovolj, bi morali biti predmet za novo vrednotenje povečanega obsega dela.
Kadrovski primanjkljaj ter spremenjena varnostna tveganja in dejavniki v zadnjih letih povečujejo obremenjenost uslužbencev policije na vseh treh organizacijskih ravneh (PP, PU in GPU), bistveno bolj kot leta 2012 (npr. delo v času poplav, delo v času epidemije covida-19, delo z migranti, pomoč pravosodni policiji,… ipd.).
Kot eden od podpisnikov Sporazuma iz leta 2012, poleg razširitve prejemnikov predlagamo spremembo Sporazuma v smeri, da se višina zneska za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela spremeni tako, da se sredstva iz sedanjih 4 - 6 % poveča na 15 % do 20 % osnovne plače zaposlenega, vsem, na vseh nivojih (lokalni, regionalni, državni).
Vsebina 1. točke Sporazuma, po preteku več kot trinajstih let od njegove sklenitve, ne odraža več dejanskega stanja, zaradi katerega je bila določba med podpisniki sklenjena, zato je to eden od načinov, da vsi skupaj storimo več, da ne pride do občutnega padca varnosti v državi.
V SPS pričakujemo, da boste vsi odgovorni z razumevanjem in zaskrbljenostjo, pisanje upoštevali in sprejeli pobudo za spremembo Sporazuma. Zgolj s spremembo Sporazuma in razdelitvijo dodeljenih sredstev povečanega obsega dela, pa tudi povečanjem le teh sredstev na račun vračil iz preteklih let, ki se v visokih zneskih vračajo v proračun, ker dodeljenih sredstev povečanega obsega po Sporazumu iz leta 2012 ni možno razdeliti (???), lahko ohranimo sedanje kadre in preprečimo bistveno slabšanje varnostnih razmer tako letos kot v bližnji prihodnosti.
Vlado Republike Slovenije vljudno pozivamo, da nas o naši pobudi za spremembo Sporazuma iz leta 2012, povratno pisno obvesti do 30. 9. 2025, saj bodo od tega odvisni tudi naši nadaljnji ukrepi, vse v okviru zakonskih možnosti, ki jih imamo.
Istočasno s tem pisanjem, Vlado Republike Slovenije na tem mestu pozivamo, da se čimprej, najkasneje pa do 15. 10. 2025 oblikuje pogajalska skupina vseh socialnih partnerjev, ki bo pripravila ustrezne spremembe in dopolnitve 1. točke Sporazuma, ki bodo skozi sredstva povečanega obsega dela zmanjšale odhode kadra drugam, saj novih ni dovolj.

S spoštovanjem

Številka: 2351/PRED-170/2025/1 Igor Toplak
Datum : 27 . 8. 2025 predsednik
Sindikat policistov Slovenije