Spoštovane članice in člani,
z dokumentom pod zvezo iz 18. 6. 2025 smo na Varuha človekovih pravic (VČP) naslovili pobudo za presojo zakonitosti in ustavnosti delovanja policije, zaradi (po mnenju SPS sporne) prakse, ki se je uveljavila pri zagotavljanju spremstva zapornikov na sodne obravnave. Gre za že več kot dve leti trajajočo prakso, ki po našem mnenju sistemsko odstopa od zakonsko določenih pristojnosti, kar lahko vodi v nedopustno prepletanje sodne in izvršilne veje oblasti ter postavlja pod vprašaj ustavno načelo delitve oblasti.
Odgovor VČP smo prejeli leto dni po našem pisanju, 9. 6. 2026, in vam ga v izvirniku prilagamo temu dopisu. Vsem zaposlenim predlagamo, da si ga temeljito preberete.
V odgovoru VČP so povzeta stališča Policije in mnenja Strokovnega sveta za policijsko pravo in policijska pooblastila, na katera se je sklicevalo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), pri pripravi pojasnil VČP na našo pobudo za presojo.
Vsi navedeni zavzemajo enotno stališče, da je spremstvo zaprtih oseb po veljavni zakonodaji v izključni pristojnosti pravosodnih policistov in da za izvajanje privedb s strani Policije ni izrecne in ustrezne zakonske podlage. VČP v svojem dokumentu posebej navaja, da takšna ureditev lahko odpira vprašanje pravne varnosti in spoštovanja človekovih pravic. VČP je obenem poudaril, da mora biti ob zagotavljanju učinkovitega poteka kazenskih postopkov zagotovljeno tudi spoštovanje načel pravne varnosti, zakonitosti in varstva človekovih pravic, tako oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi oseb, ki naloge izvajajo. Ob tem VČP ne zanemari tudi vprašanja kadrovske stiske v Policiji.
VČP je že v Letnem poročilu za leto 2024 po pridobljenih pojasnilih MNZ opozoril, da ne gre zgolj za vprašanje posameznih sodnih odredb oziroma posameznih primerov pomoči Policije, temveč za prakso, ki se je iz prvotno začasne rešitve razvila v ponavljajoč način odzivanja na kadrovsko stisko pri zagotavljanju privedb pripornikov na sodišče. Takšna praksa je po oceni Varuha posebej občutljiva zato, ker se z njo posledice težav v enem delu sistema prenašajo tudi na Policijo, čeprav MNZ samo poudarja, da naloga spremljanja oziroma privedbe pripornikov ni policijska naloga in da zanjo Policija nima izrecne zakonske podlage v policijski ali drugi zakonodaji.
Iz dokumenta Generalne policijske uprave št. 223-41/2023/7 (2111-01) s 30. 4. 2024 izhaja, da je bila pomoč Policije pravosodnim policistom pri izvajanju privedb pripornikov predvidena kot začasen ukrep, in sicer za primere, ko pravosodni policisti, zaradi kadrovskih razlogov, teh nalog ne bi mogli opraviti sami.
Iz odgovora MNZ na zahtevo VČP izhaja, da je Policija v obdobju od 27. 5. 2024 do 8. 12. 2025 prejela 1.180 zaprosil za nudenje takšne pomoči, od katerih je bilo 903 izvedenih, 243 pa zavrnjenih.
Navajamo še par pomembnih dejstev iz dokumenta VČP.
MNZ v odgovoru, ob sklicevanju na stališče Policije in mnenje Strokovnega sveta za policijsko pravo in policijska pooblastila (dokument MNZ, št. 013-1/2022/22 (20-15) z 11. 9. 2024.), poudarja, da je spremljanje oziroma privedba pripornikov iz zavodov za prestajanje kazni zapora na sodišče in nazaj v izključni pristojnosti pravosodnih policistov ter da Policija za izvajanje tovrstnih nalog nima izrecne zakonske podlage v policijski ali drugi zakonodaji. Ob tem je bilo pojasnjeno tudi, da Policija nima pravnih možnosti za izpodbijanje konkretnih sodnih odredb in jih je zaradi vezanosti na odločitve sodne veje oblasti posledično dolžna izvršiti. Takšno stališče je po navedbah MNZ zavzel tudi Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila v omenjenem dokumentu. MNZ je ob tem opozorilo še, da se ob izvrševanju tovrstnih odredb lahko pokažejo tudi sistemske neurejenosti določenih spremljajočih delovnih področij MNZ, kot so pritožbe zoper delo policistov, izvajanje nadzorne dejavnosti in opredelitev morebitne odgovornosti ministra za notranje zadeve za delo organa v sestavi ministrstva, torej policije.
Kako je možno, da se s sporno prakso nadaljuje?
VČP je tako v Letnem poročilu o delu v letu 2024 kot v 2025 opozoril, da je spremstvo zaprtih oseb po veljavni zakonodaji v izključni pristojnosti pravosodnih policistov in da za izvajanje privedb s strani Policije ni izrecne in ustrezne zakonske podlage. Takšna ureditev lahko odpira vprašanja pravne varnosti, spoštovanja človekovih pravic ter razmejitev pristojnosti med sodno in izvršilno vejo oblasti.
V Sindikatu policistov Slovenije smo ob preseku stanja skozi zadnje 4 letno obdobje, za čas mandata pretekle vlade, skozi pridobljene kadrovske podatke od delodajalca ugotovili, da smo v samo 4 letih izgubili več kot 750 zaposlenih, kar predstavlja vsaj 15 srednje velikih policijskih postaj na območju celotne Slovenije (dokument št. 2351/PRED-97/2026/1, 4. 5. 2026).
Ob prejetem dokumentu VČP se nam poraja resen dvom v zakonitost sprejetih odločitev preteklih vodstev MNZ in Policije o predmetnem vprašanju ter posledično dodatnem obremenjevanju že tako kadrovsko podhranjene Policije in pasivnosti pri iskanju rešitev za razbremenitev kadra.
To sporno prakso in druga odprta vprašanja želimo v razgovoru izpostaviti sedanjemu ministru za notranje zadeve gospodu Franciju Matozu in vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije gospodu Danijelu Lorbku.
V Sindikatu policistov Slovenije zagovarjamo stališče, da naj Policija izvaja svoje primarne naloge. Prednostno se morajo izvesti vsi ukrepi, da se kadrovsko stanje v naših vrstah vsaj stabilizira, dolgoročno pa izboljša.
Lep pozdrav!
Številka: 2351/PRED-122/2026/1 Igor Toplak
Datum : 11. 6. 2026 predsednik
Sindikat policistov Slovenije