Spoštovani,
Ponovno izrekamo sožalje družini in svojcem pokojnega Aleša Šutarja. Naj naredimo in govorimo karkoli, to ne bo vrnilo družini očeta in Novemu mestu prijatelja. Eden od vzrokov dogodka, je po oceni sindikata, nedelovanja sistema pravne država na področju reševanja romske problematike.
V medijskih objavah v zadnjih dneh, s krajšanjem izjav predsednika SPS in njihovim umeščanjem v kontekst novinarskega prispevka, je v javnosti - pa tudi med člani SPS, bil ustvarjen napačen vtis stališča SPS do aktualnega in zelo resnega dogajanja - ne samo v južni Sloveniji ampak v celi državi.
V izogib dvomom glede uporabe 37. a člena Zakona o obrambi in ponujene/sprejete pomoči države zaradi kadrovskih težav v Policiji, s tem dokumentom podajamo jasno stališče sindikata.
Prosimo vse, da si pred nadaljnjim branjem pogledate prilogo dokumenta – fotografije s FB strani Ministrstva za notranje zadeve z dne 17. 7. 2025 s tiskovne konference, na kateri je bil govornik minister za notranje zadeve (zdaj v odstopu). Predstavljeno je bilo stanje varnosti v državi Sloveniji in romska problematika (več kot 50% zmanjšanje nezakonitih prehodov državne meje, 80 prijetih tihotapcev, uspehi pri obvladovanju romske problematike…). Predstavljeno je bilo stabilno stanje in uspehi.
V izogib dvomu o stališču sindikata do vseh zadev, povezanih tako z aktivacijo Slovenske vojske, kot delom zaradi kadrovskih težav, podajamo stališče Sindikata policistov Slovenije. Zaradi preglednosti smo mnenje oblikovali po posameznih tematikah.
Poudarjamo, da je zakonska podlaga, ki omogoča sodelovanje Slovenske vojske pri zagotavljanju varnosti omejena na zgolj in samo na sodelovanje pri varovanju državne meje, kjer je stanje stabilno in ugodno, veliko bolj kot v preteklih letih. Sodelovanjem vojakov pri delu, delo policistov kljub kadrovskim težavam v Policiji, dela praktično v ničemer ne bi in ne bo zmanjšalo.
1. Ali bi kot sindikat bili veseli pomoči drugih policistov, policistom pri opravljanju njihovega dela tako na območju južne Slovenije kot drugje?
Seveda, v težkih trenutkih je vsaka pomoč več kot dobrodošla.
Na tej točki se lahko odkrito zahvalimo odgovornim v državi, ki so o kadrovskih težavah v Policiji pričeli javno govoriti in težave javno izpostavljati. Žal državljanov udeleženih v policijskih postopkih, oškodovancev prometnih nesreč in žrtev kaznivih dejanj, naš način dela in kadrovske težave ne zanimajo.
Prvi in edini, ki zaradi kadrovskih težav in glede na varnostno situacijo v državi, lahko pomagajo rednim policistom, so trenutno zgolj in samo pomožni policisti. Njihova vloga in obseg dela je ozko določen in opredeljen v 104. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) (Uradni list RS, št. 15/13 s spremembami) in bi bilo nepošteno in nekorektno od nas, da bi njihovo pomoč predstavljali kot breme. Nasprotno! Kolegi, ki so se odločili, da poleg svojih služb ali po zaključeni karieri v policiji stopijo v vrste pomožne policije, si zaslužijo vse spoštovanje in njihov doprinos k našemu skupnemu prizadevanju za boljšo varnost je v teh časih ključen in nezanemarljiv. Kot opozarjamo že leta, je policijsko delo na terenu vsa leta v osnovi nespremenjeno, podprto pa z vedno večjo birokratizacijo, številnimi podzakonskimi akti, pravilniki in usmeritvami ter na koncu, z vedno več nadzori nad postopki policistov in pisnimi izdelki. Kolegi pomožni policisti so v očeh kolegov lahko videni napačno. Dejstvo je, da ne morejo prevzemati postopkov ali pisati pisnih izdelkov, saj delo opravljajo zgolj občasno, kar je za preiskovanje dejanj in izdelavo pisnih izdelkov premalo, niti ni to namen pomožne policije.
Z državno sekretarko, ki je v preteklih dneh v medijih predstavljala morebitna dela in naloge vojske ob aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi, smo letos na številnih skupnih sestankih do konca junija 2025 poskušali doseči in urediti tako Karierni sistem v Policiji kot Kolektivno pogodbo za dejavnost javni red in varnost. Kljub zbližanju cca. 80 – 90% stališč, se po tem datumu kljub pozivom obeh sindikatov, nismo srečali nikoli več.
Ali je Policija in kadrovske težave zaradi odliva in pomanjkanja kadra, ki se vlečejo že dolgo, za državo premalo pomembno?
Konec avgusta 2025 smo v imenu SPS Vladi RS in ministru za notranje zadeve zaradi nenehnega odhajanja kadra predlagali spremembo »Sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije, ki je bil podpisan po stavki policistov leta 2012 kot delna rešitev takratnega stanja. Zdaj po 13-ih letih, so razmere v službah Policije še slabše, kadrovska luknja še večja, dela še več kot pred 13 leti. Podhranjenih enot na vseh nivojih služb je veliko, zaradi česar bi zgolj s spremembo sporazuma in dvigom sredstev lahko in bi morali storiti vse, da se kadri v službah Policije ohranijo ali v prihodnosti celo pridobijo novi. Minister je na sestanku izpostavil možnost sprememb šele po volitvah, vladna stran v odgovoru pa, da se moramo o tem pogajati na enotnih pogajanjih javnega sektorja, čeprav se Sporazum med 3 podpisniki, celega javnega sektorja ne tiče.
Dejstvo je, da odgovorni za rešitev takega sistema služb, kot je Policija, do zdaj niso pokazali interesa, z vojaki brez policijskih pooblastil pa po mnenju sindikata ne rešujejo ničesar.
2. Aktivacijo vojske po 37. a členu Zakona o obrambi:
.
Morebitna pomoč Slovenske vojske ob aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi v ničemer ne bo pripomogla k več policistom, niti k več policistom na terenu, ne v južni Sloveniji, ne drugje po Sloveniji.
S tem pisanjem izražamo vse spoštovanje do Slovenske vojske in vojakov. Izpostavljamo zgolj dejstva in možnosti, glede na pravni red v naši državi. Vojaki nimajo in ne morejo imeti niti takšnih policijskih pooblastil, kot jih imajo pomožni policisti, niti za delovanje v mejnem pasu Republike Slovenije, drugje pa sploh ne. Že danes je večina patrulj na meji sestavljena iz rednega in pomožnega policista, zato prisotnost vojaka ali vojaka namesto pomožnega policista, ne pomeni razbremenitve policistov na terenu.
Ne pozabimo, da je sodelovanje Slovenske vojske v nalogah zagotavljanja notranje varnosti bistveno bolj omejeno, kot je sodelovanje pomožne policije in je možno:
- če to zahtevajo varnostne razmere,
- pripadniki Slovenske vojske delujejo skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje.
Razlika med 37. in 37.a členom Zakona o obrambi:
- 37. člen ZObr: Določa, da SV lahko pomaga policiji pri širšem varovanju državne meje, vendar pripadniki SV pri tem nimajo policijskih pooblastil. To pomeni, da lahko sodelujejo v mešanih patruljah, izvajajo logistično pomoč, opazovanje ipd. Ta pomoč ne zahteva dvotretjinske večine in je aktivirana z odločitvijo Vlade;
- 37.a člen ZObr: Zahteva dvotretjinsko večino v DZ in SV dodeli določena, omejena policijska pooblastila (opozarjanje, napotovanje, omejevanje gibanja), kar je močnejša oblika angažiranja vojske.
Aktivacija 37.a člena po mnenju našega sindikata pomeni izjemno situacijo, ko je obseg in narava varnostne grožnje pri varovanju državne meje (npr. velik migrantski val, kot je bil namen ob sprejetju) takšna, da je potrebno vojski dodeliti operativna pooblastila za pomoč pri varovanju državne meje.
Ali so odgovorni v državi kdaj razmišljali, da bi zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov, pa tudi zaradi pomanjkanja osebja v Domovih za ostarele, aktivirali vzgojiteljice v vrtcih ali nezaposlene na Zavodih za zaposlovanje s primerno izobrazbo, da bi jim kot dodatne sile nudile pomoč, ker to zahtevajo razmere v zdravstvu in dolge čakalne dobe?
Niso. Odgovorni v državi o tem ne morejo niti razmišljati, ker Ustava Republike Slovenije te možnosti ne dopušča.
Dejstvo je, da kadrovska podhranjenost Policije in po našem mnenju prekomerna »zbirokratiziranost« policijskih postopkov, ni ena od točk v 37. členu Zakona o obrambi, po kateri bi pristojni v državi lahko poslali vojake na ulice ali v obmejni pas države.
Država se bo problematike morala lotiti drugače. Čimprej.
V sindikatu smo na podlagi dostopnih podatkov poiskali uradne številke o nedovoljenih vstopih migrantov na območje Republike Slovenije:
- leto 2023 - zaznanih je bil 55.469 nedovoljenih vstopov,
- leto 2024 – zaznanih je bilo 44.375 nedovoljenih vstopov,
- leto 2025 do konca avgusta, je bilo zaznanih 16.239 nedovoljenih vstopov.
Varnostna problematika ilegalnih migrantov se je v zadnjem letu prepolovila, kar je 17. 7. 2025 (priloga dokumenta), predstavil tudi minister za notranje zadeve. Ali je stanje naenkrat toliko slabše? Že zdaj je bil v mejnih patruljah večinoma 1 policist in 1 pomožni policist ali policist začetnik. Zakaj Svet za nacionalno varnost ni razmišljal o uporabi določil 37a. člena Zakona o obrambi v preteklih letih ob bistveno večjem številu migrantov, naj presodi stroka.
V sindikatu menimo, da je spoštovanja prava in spoštovanja zakonskih določb, tako Ustave RS kot drugih zakonskih aktov, pa tudi njihovo dosledno spoštovanje in izvajanje s strani vseh institucij, ki lahko pripomorejo k zagotavljanju varnosti v državi (tožilstvo, sodišča, CSD, FURS, šolstvo,…) veliko bolj pomembno, kot uporaba 37. a člena Zakona o obrambi brez utemeljenih razlogov. Že danes, brez spremenjene zakonodaje. Kaj bo šele potem, ko bo Šutarjev zakon sprejet.
3. Ali v južni Sloveniji vladajo izredne razmere ali so varnostne razmere takšne, da policija ne obvladuje situacije?
Izrednih razmer ni nikjer v naši državi, daleč od tega. Otroci hodijo v šole in vrtce, državljani na delo in po opravkih, ulice niso prazne in vrata trgovin in lokalov ostajajo odprta.
Na območju Novega mesta in v južni Sloveniji nasploh so poostrene varnostne razmere zaradi smrti Aleša Šutarja, ki je umrl v tragičnem dogodku v sporu s skupino Romov. Zaradi dogodka ne prihaja do obračunavanja med romsko populacijo in lokalnim prebivalstvom, niti do uničevanja premoženja.
Kot sindikat pozdravljamo povečano prisotnost policistov na tem območju. Prav je, da se zagotovi varno življenje tako domačinom, ki so na problematiko že dolgo opozarjali in so zaradi problematičnih posameznikov in skupin Romov, bili v podrejenem položaju. Zagotoviti je potrebno tudi varnost tam živečim Romom. Enačenje vseh brez izjem in etiketiranje brez podlage, ne vodi do izboljšanja situacije. Pozivi k oboroževanju, niti pozivi »navijaških skupin«, da bodo napravile red, niso nikomur v korist, najmanj pa tam živečemu prebivalstvu. Nasilje rodi nasilje.
4. Odgovornost za reševanje romskega vprašanja in sobivanja z Romi
V 3-eh dneh po smrti Aleša Šutarja je bil predstavljen »Šutarjev zakon«, ki bi policiji dal več pooblastil, prinesel strožje kazni povratnikom, uredil vprašanje sociale, pa tudi uredil odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po informacijah, ki jih imamo v sindikatu od policistov, ki delajo na območju Novega mesta in južne Slovenije, se ljudje tam ne čutijo niti bolj ogrožene, niti ne čutijo bistvenih sprememb na področju varnosti okrog njih, kot je bila pred soboto. Celo drugače. Pretirana prisotnost policistov na vsakem ovinku zdaj – če tega pred soboto ni bilo, kljub enakim težavam - je za številne moteča.
Domačini tam so predvsem razočarani, ker so na težave opozarjali že leta in desetletja, pa nobena oblast ni poskrbela za zagotovitev reda in varnosti, ki bi pod enakimi pogoji veljal za vse. Razočaranja nad nedelovanjem pravne države ne mešajmo z izrazom, »da to zahtevajo varnostne razmere«. Domačini pričakujejo, da se končno vzpostavi red za vse, pod enakimi pogoji, brez privilegiranih skupin in posameznikov. Ne samo pravice in sociala, tudi dolžnosti in odgovornost.
Na tem mestu ponovno poudarjamo, da gre za specifično varnostno situacijo, ki ji botrujejo predvsem različna socialna izhodišča in različno pojmovanje urejenosti in potrebe spoštovanja pravnega reda in samo udejanjanje socialne in kaznovalne politike v državi. Policija je le ena od institucij, ki morajo z roko v roki z drugimi zagotoviti varnost. Iz našega delovnega področja bi bilo seveda dobrodošlo, če bi policijski postopki hitreje dobivali epilog v delu tožilstva in sodstva, seveda bi bilo tudi dobrodošlo, če bi se dojemanje kaznivih dejanj presojalo tudi v luči generalne prevencije, ne le v luči vrednosti in t.i. bagatelne kriminalitete in socialnih okoliščin storilcev.
Tatvina lizike v trgovini verjetno ni vredna obravnave, ampak tatvina ene lizike na dan 30 let pa ni več mačji kašelj, ker daje napačen signal in nehote spušča meje dovoljenega, pred očmi vseh! Na koncu mora vsak dan ukradeno liziko plačati trgovka! Je pošteno?
Ocenjujemo, da gre poleg varnostnega predvsem za socialno in socializacijsko vprašanje ter doseganje visoke stopnje varnosti, povezano z zagotavljanjem sinergije učinkov in dela vseh, ki delajo v območjih z povečanimi varnostnimi izzivi zaradi bolj izraženih posebnosti v večetični populaciji. Brez dela z roko v roki, policije, tožilstva, sodstva in predvsem CSD, šolstva in vrtcev, bomo imeli samo polne ulice policije, težave pa bodo ostajale bolj ali manj prikrite.
5. Ali Republika Slovenija prejema in namenja sredstva za reševanje vprašanj in izboljšanje socialno-ekonomskega položaja romske skupnosti?
Ta točka ni neposredno povezana z delovnopravno zakonodajo policistov, je pa posredno. Zaradi nedelovanja državnih mehanizmov, ki bi se z reševanjem sobivanja Romov z lokalno skupnostjo, se Policija in policisti izpostavlja kot eden ključnih subjektov, ki niso opravili svojega dela. Ne drži. Izvedenih je bilo veliko ukrepov zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov in podanih veliko kazenskih ovadb zoper storilce kaznivih dejanj. Obstajajo statistični podatki. (Ne)učinkovitost celotnega sistema kaznovalne in socialne politike mora oceniti nekdo drug, ne mi kot sindikat.
V glavnem, da se vrnemo k točki finančnih sredstev. R Slovenija prejema sredstva za reševanje romske problematike tako iz skladov EU, zagotavljati bi jih pa morala tudi iz lastnega proračuna. Kako in kje se porabljajo namenska sredstva, lahko odgovorijo odgovorni, ne mi kot sindikat. Sredstva prejemajo tudi občine z romskimi naselji.
Če povzamemo:
- Na območju JV Slovenije ni izrednih razmer, je pa tragični dogodek odprl v prvi vrsti možnost, da se z varnostnimi posebnostmi v večetičnih okoljih spoprimemo na drugačen način. Romi niso tam od sobote, pa težave zaradi sobivanja tudi ne;
- Menimo, da pogojev za aktivacijo 37.a Zakona o obrambi, kljub vsemu ni in tudi njegova aktivacija ne bi pripomogla k razbremenitvi policije;
- Temeljni razmislek pred aktivacijo pomoči Slovenske vojske, bi moral biti v prevetritvi nabora nalog policije, zmanjševanju »birokratizacije« postopkov državnih organov na splošno, policije pa še posebej – temu že brez uspeha, več kot deset let namenjajo čas delovne skupine za »Odpravljanje administrativnih ovir«.
Namesto ukinitve spremljanja zapornikov, ki ga policisti (kljub začasni nalogi), morajo dodatno opravljati že leto in pol, v sindikatu ne bomo presenečeni, če se bo na hrbet Policije in policistov, naložilo še dodatno delo.
Izjava v medijih je bila:
Vrhovno sodišče ni tisto, kjer se zadeve zaustavljajo, o kriminaliteti romske populacije pa posebne statistike ne vodijo. Ker imajo sodišča v zadevah, v katere so vpleteni Romi, največ težav z vročanjem, tako obdolženim kot pričam, jim pri delu pomagajo detektivi. Podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok je tako nakazala, da bi morali vzpostaviti sistem, da policija prevzame vročanje (https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/policija-zagotavlja-da-je-prijela-pravega-storilca-poklukar-in-petric-obiskala-novo-mesto/762578).
Iz opisanega očitno marsikdo razmišlja o dodatnih nalogah in obremenitvah policistk in policistov, o dodatnem plačilu zgolj zaradi ohranitve kadrov v naših službah in ohranitvi obstoječe stopnje varnosti, pa nihče od odgovornih v državi.
Nasprotujemo nesistemskim in nepremišljenim pristopom, da se v trenutni luči medijske izpostavljenosti predlaga dodatke za delo zgolj v Novem mestu in podobno, saj se bo sistem dela in plačila policistov porušil še bolj. Od odgovornih pričakujemo celovit pregled in predvsem enoten pristop do ovrednotenja policijskega dela z dvigom osnovne plače vseh policistov, vzpostavitev kariernega sistema, ki sledi ovrednotenju plačnih razmerij skozi vse stopnje karierne lestvice in vzpostavitev organizacije dela in strukture policije (tri nivojsko vodenje, prekrškovni organi,…), ki bo privedla do učinkovitega in uspešnega izvajanja nabora nalog, ki jih bo policija opravljala.
Od odgovornih v državi namesto sporne aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi pričakujemo, da čimprej, pa rešitev ne pričakujemo v 3 dneh kot je trajala priprava Šutarjevega zakona, najdejo načine in ukrepe, da v prvi vrsti ohranimo poklic policista, ohranimo obstoječi kader, v prihodnosti pa pridobimo zadostno število novih študentov, ki potem postanejo policisti in bodo morali skrbeti za red in varnost vseh, ki tukaj živimo.
S spoštovanjem!
PRILOGA:
- fotografiji iz novinarske konference in nastopa ministra za notranje zadeve 17. 7. 2025
Številka: 2351/PRED-219/2025/1 Igor Toplak
Datum : 2. 11. 2025 predsednik SPS