Pridružite se nam:

Vloga in program Sindikata policistov Slovenije pri zagotavljanju psihosocialne zaščite policistov

Adil Huselja, (mednarodna konferenca Zmanjšanje stresa - povečanje zadovoljstva in produktivnosti, Ljubljana, 31. 3. 2011)

Povzetek:

Policisti so poleg specifičnih dejavnikov stresa zaradi narave policijskega dela izpostavljeni tudi organizacijskim, ki so zaradi posebnosti in kompleksnosti svojevrstni. Zaradi tega morata biti pristop in obravnava te problematike drugačna oziroma prilagojena. Poleg sistemskih ukrepov v policiji je v referatu predstavljen tudi program ter aktivnosti Sindikata policistov Slovenije na področju psihosocialne zaščite policistov. S proaktivnim delovanjem so nadgradili obstoječi sistem in na ta način aktivno pristopili k zmanjševanju in odpravljanju dejavnikov policijskega stresa.

1. Uvod

Slovenija je del razvitega in hkrati razvrednotenega sveta. "Globalna konkurenca, ki jo pospešujejo bolj mobilni produkcijski dejavniki, večji pretok informacij, pogostejše tehnološke spremembe in lažji tehnološki prenos" (Rus, 1995: 17) ustvarja tudi negotovost, ki se z obdobjem zadnje ekonomsko-finančne krize le še stopnjuje. Kot pravi Galimberti je "oznaka prihodnosti zdaj drugačna: iz prihodnosti-obljube se je spremenila v prihodnost-grožnjo" (Galimberti, 2010: 22) in tako kot drugje v razvitem svetu se ob sodobnih telekomunikacijskih igračkah počutimo "superiorno". A kljub temu, da sedimo na vrhu piramide človeškega razvoja "se sodobni človek počuti nelagodno in vse bolj zbegano" (Fromm, 2002: 16) v "času samozagledanega in potrošniško naravnanega sodobnega sveta, v katerem nas prepričujejo, da nam bo vse dostopno" (Štaudohar, 2011: 18). "Njegova moč nad stvarmi sicer raste, a hkrati se počuti nebogljenega v svojem osebnem življenju in družbi" (Fromm, 2002: 16), kar potrjujejo različni paradoksi, absurdi in predvsem statistični podatki zdravstvenih organizacij, ki navajajo, da je vsaj 75 % naših obiskov pri zdravniku posledica psihosomatskih težav (Payne, Walker, 2002).

V bistvu gre za stranske produkte vsesplošnega napredka in razvoja. Ni presenetljivo, da se v pospešenem ritmu sodobnega življenja niti ne zavedamo, "da hiti čas mimo nas hitreje kot kdajkoli v preteklosti, da se življenje in svet okoli nas nenehno in naglo spreminja" (Valentinčič, 1982: 11). "Le malokomu uspe ohraniti stalno notranje ravnovesje" (Treven, 2005: 9), zato "sodobnemu človeku postaja vse bolj jasno, da brez psihološkega znanja ni mogoče dobro razumevanje človeka, medčloveških odnosov, pa tudi razumevanje sveta" (Musek in Pečjak, 2001: 1). To velja tudi za policiste. Njihovo delo ni bilo nikoli lahko, v današnjem času pa je poklic policista še zahtevnejši, saj od nekdanjega "straho-spoštovanja" ni ostalo nič več. Strahu pred policisti skoraj nihče več ne čuti, spoštovanja pa je še manj, kar je posledica prevlade drugih vrednot v družbi, zato so policisti vse pogosteje izpostavljeni šikaniranju, grožnjam in celo napadom.

2. Policijski stres in dejavniki

Slovenski policisti so v osamosvojitveni vojni odigrali zelo pomembno vlogo, v prvi polovici devetdesetih pa so bili potisnjeni z visokega piedestala v kotel spreminjajočih se družbenih vrednot, kjer se je poklic policista izničil in skozi (demokratične) instrumente nadzora, usmerjanja in konsolidacije izgubil v množici javnih uslužbencev in državnih uradnikov, navkljub dejstvu, da so tudi pri sprejemanju evropske zakonodaje in vstopu v Schengensko območje prav tako odigrali ključno vlogo (Furman, 2006). Sicer pa globalni procesi ustvarjajo negotovost, ki je v marsikaterem okolju glavni generator za deviantna dejanja in nasilje. Zato se policisti morajo nenehno usposabljati in izobraževati, da bi lahko sledili (modernim) trendom kriminalitete in drugih deviantnih dejanj, ki ne poznajo meja nacionalnih držav. Delovanje v takšnih pogojih dodatno ustvarja pritiske na policiste, ki so zaradi porasta števila kaznivih dejanj, pojavnih oblik nasilja, nevarnosti in ogroženosti, ki jih spremlja pri delu ter pričakovanj ljudi oziroma javnosti med najbolj izpostavljenimi in obremenjenimi uslužbenci javne uprave in ostalimi poklicnimi skupinami. Vsi se zavedamo, da policisti opravljajo zahtevne naloge prav vse dni v letu, ne glede na vikende, praznike ali vremenske pogoje, kar povzroča hitrejšo "iztrošenost" in posledice, ki se kažejo na telesu, psihičnem stanju in vedenju. In predvideno podaljšanje delovne dobe bo to le poslabšalo.

Delo policista se razlikuje od dela drugih državnih uradnikov in ostalih poklicev, predvsem zaradi narave dela. Zakonodajalec je dal policiji določene pravice, ki jih državljani nimajo (Žaberl, 2001). Tako imajo policisti pooblastila in prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper posameznike ali množice, da bi zavarovali življenja ljudi, njihovo osebno varnost in premoženje. Specifični dejavniki, ki jih ne zasledimo (ali zgolj v manjšem obsegu) pri drugih poklicih, pa so:

  • kompleksna vloga pri reševanju konfliktov;
  • težave s preklapljanjem med službo in domom oziroma prostim časom;
  • predolg ali nevsakdanji delovni čas;
  • časovni pritisk;
  • javnost dela;
  • represivna vloga;
  • delo z asocialnimi osebami;
  • izpostavljenost nevarnim okoliščinam, grožnjam in napadom (Vidic, 2009);
  • obravnavanje tragičnih dogodkov in "srečanja" s smrtjo.

Med organizacijskimi dejavniki izpostavljamo naslednje:

  • neustrezni prostori policijskih enot;
  • pomanjkanje opreme, delovnih in zaščitnih sredstev;
  • plača in nagrajevanje delovne uspešnosti;
  • karierni sistem, napredovanje in položajne označbe;
  • vrednotenje delovnih mest z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo;
  • organizacija dela (kadrovski primanjkljaj);
  • racionalizacija poslovanja;
  • neustrezna zaščita policistov pred grožnjami, napadi ter tožbami na sodiščih zaradi zakonito opravljenih policijskih nalog.

3. Vloga Sindikata policistov Slovenije na področju psihosocialne zaščite policistov

SPS je mlad in moderen sindikat, ki je zasnovan tako, da zagotavlja celovito zaščito slehernega člana in se osredotoča na primarne naloge sindikalnega gibanja, ki so prvenstveno zagotavljanje varstva pravic iz delovnega razmerja, pravna in socialna pomoč ter sindikalni boj za primerno materialno vrednotenje zaposlenih v Policiji (http://www.sindikat-policistov.si). S kritičnim odnosom, konstruktivnim dialogom in pripravljanjem predlogov za sistemske rešitve se zagotavljajo boljši pogoji za delo, kar pozitivno vpliva tudi na področje psihosocialne zaščite.

Tako kot Gladwell podrobno obravnava prvi vtis in "preblisk" - dve sekundi, intuicijo, šesti čut ali kakorkoli to že imenujemo (Gladwell, 2008), ima tudi večina policistov sposobnosti, ko lahko brez strokovne razlage ali analitično-statistične obdelave ugotovijo, kdo se laže, kdo skriva v vozilu orožje ali prepovedano drogo ali kako drugače prikriva resnico. Čisto drugače je z lastno zaznavo posledic stresa, ki že zaradi policijske subkulture in stoičnega prenašanja obremenitev a prióri večinoma odklanjajo in zavračajo strokovno psihološko pomoč. Krivdo zato ne nosi zgolj policijska subkultura in predstava o policistih, da morajo prenesti prav vse obremenitve. Dejavnikov zanikanja težav in odklanjanja strokovne psihološke pomoči je več, med njimi pa še vedno izstopa "stigmatizacija", ki pa jo je res veliko manj kot v preteklosti. Podobno kot Michael Foley navaja, da smo nesrečni zaradi dejstva, da od "sebe zahtevamo nemogoče stvari - vsi želimo biti mlajši, bogatejši, bolj spoštovani, slavni in seksualno privlačni" (Štaudohar, 2011: 18) si tudi policisti želijo biti močni in ne želijo priznati tovrstnih težav, čeprav so samo ljudje. Nihče med njimi ni "superman" ali "superhero" z nadnaravnimi sposobnostmi, ki lahko rešuje zahtevne naloge v nedogled.

Policija je v zadnjih dveh letih vnesla v sistem številne novosti, ki so pozitivno vplivale na področje psihosocialne zaščite in jih je SPS ocenila kot ustrezne in koristne. Sicer pa SPS na tem področju dopolnjuje sistemske ukrepe in jih na ta način detabuira, promovira, širi in spravlja do končnih potencialnih uporabnikov - policistov, ki marsikdaj zaradi življenja in dela v "vrtincu stresa" tega niti ne zaznavajo. Ob upokojevanju policistov se izpostavljenost številnim in raznovrstnim dejavnikom stresa kaže v vsej razsežnosti z obolenji, psihičnimi težavami ali celo prezgodnjo smrtjo. To ni presenetljivo, saj takrat izstopijo iz »začaranega kroga« in organizem preneha s proizvodnjo večjih količin adrenalina, ki telo zalagajo z energijo a ga dolgoročno tudi izčrpa(va)jo.

Delo na tem področju ni pomembno le za zdravje, ampak tudi za strokovno in učinkovito delo policistov. Na ta način se zmanjšuje stopnja absentizma, strokovnih napak, pritožb zoper postopke policistov in predvsem tveganje, da bi policisti prekoračili svoja pooblastila. Zato je osvetljevanje tako individualnih kot organizacijskih dejavnikov stresa ter zmanjševanje negativnih posledic pomemben segment, ki ga SPS ne zanemarja. Posledice so lahko precej negativne tako kot v lanskoletnem primeru ugrabitve avtobusa s turisti na Filipinih, kjer smo lahko videli posledice psihičnega zloma policista. Zaradi takšnih dogodkov, predvsem pa zaradi vsakodnevne izpostavljenosti stresnim dejavnikom si policisti na tem področju zaslužijo še več pozornosti kot jo trenutno imajo.

4. Cilji in vsebina programa psihosocialne zaščite policistov

Cilji in vsebina programa SPS potrjujejo sistematičen pristop k problematiki, s čimer se izboljšuje psihosocialna zaščita članov sindikata a tudi ostalih uslužbencev Policije. Poleg sistematičnosti pa je delo SPS na tem področju že pred uvedbo navedenega projekta odlikovalo tudi hitro reagiranje in vzpostavitev kontakta s prizadetimi policisti.

Cilji:

  1. uveljavitev sistemskega pristopa pri zagotavljanju psihosocialne pomoči članom SPS;
  2. spodbuditev aktivnosti za ustvarjanje pogojev za pridobitev ključnih, delovnih in vodstvenih kompetenc;
  3. spodbuditev članstva za pridobivanje osebnostnih kompetenc;
  4. krepitev občutka pripadnosti in solidarnosti med člani SPS in ostalimi uslužbenci ministrstva in Policije.

Vsebina:

  1. osnovno predavanje Policijski stres - med teorijo in prakso;
  2. usposabljanje regionalnih predstavnikov SPS in njihovih namestnikov za delo na tem področju;
  3. izdelava rubrike psihosocialnega področja - policijskega stresa na spletnih straneh SPS;
  4. vzpostavitev sistema nadzora nad tem področjem in spremljanje aktivnosti s proaktivno vlogo zaščite članov SPS;
  5. razširitev palete psihosocialne pomoči z različnimi aktivnostmi in ugodnostmi;
  6. predstavitev in razširitev palete sprostitvenih tehnik na tečajih in delavnicah;
  7. srečanja, izobraževanja, delavnice za člane SPS in njihove družinske člane ter ostale uslužbence MNZ in Policije;
  8. analitični pristop k problematiki;
  9. vzpostavitev sistema psihološke pomoči s pomočjo zunanjih strokovnjakov (le v primeru nedelovanja sistema psihološke pomoči v Policiji).

5. Zaključek

Predstavljeni cilji in vsebina programa SPS temeljijo na dejstvu, da "človek lahko najde odgovore na številna vprašanja le, če dobro pozna samega sebe in svoje ravnanje" (Musek in Pečjak, 2001: 5). Poleg strokovnega znanja s področja pooblastil, taktike in ostalih segmentov policijskega dela mora sleherni policist razumeti in spoznati predvsem sebe, da bi lahko razumel in spoznal stvarnost. Poleg tega navedeni program dopolnjuje, v določenih segmentih pa celo nadgrajuje sistemskega. Nekaj več kot deset primerov v prvih dveh mesecih, ko so regionalni predstavniki SPS samostojno zaznali in "povezali" policiste s psihologi, potrjujejo pravilnost odločitve SPS in potrebo na terenu po predstavljenih aktivnostih.

Z aktivnostmi opozarjamo na birokratiziranost, hladen odnos v komunikaciji in primere, ko gre za odločanje o zadevah, ki so še kako pomembne za (žive) ljudi. Predramiti odgovorne funkcionarje in posameznike, ki imajo moč odločanja in vse tiste uslužbence, ki so se zaradi različnih vzrokov "potopili" v sivo povprečje, malodušje, apatijo, cinizem in kritizerstvo, ki ne pelje k ničemur svetlemu ali pozitivnemu, kvečjemu v temo, negativizem, bolezen in smrt. Obravnavati človeka kot človeka, mu prisluhniti, ko ima težave in s težavami ali celo prekrški kliče: "Na pomoč!" Še zlasti takrat, ko so posledica zakonitega opravljanja nalog in izpolnjevanja uradnih dolžnosti in mu pri tem pomagati čimbolj strokovno in učinkovito.

S konstruktivnim delovanjem se zagotavljajo tudi dodatne možnosti in olajšuje dostopnost do znanja in veščin, ki nam v današnjem času omogočajo preživetje v različnih vlogah, ki jih kot posamezniki imamo. Poleg tega se zavedamo, da vsakdo izmed nas brez pravih etično-moralnih načel in vrednot, ne more razviti kolegialnosti, prijateljstva, ljubezni in solidarnosti. Zato želimo prav vse spodbuditi tudi k pridobivanju osebnostnih kompetenc in vseživljenjskem učenju za lažje prenašanje obremenitev, večjo učinkovitost in predvsem izboljšanje kvalitete življenja. Nenazadnje bomo le na ta način zmogli povrniti, ohranjati in celo razvijati moralo, človečnost in tovarištvo, ki jih v teh in prihajajočih časih še kako potrebujemo.

Viri:

  • Dernovšek, M., Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
  • Fromm, E. (2002). Človek za sebe. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.
  • Furman, R. (2006). Priprave in uvajanje Schengenskega pravnega reda. Revija Varnost št. 4, str. 18 – 19. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
  • Galimberti, U. (2010). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.
  • Gladwell, M. (2008) Preblisk. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Musek, J., Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.
  • Štaudohar, I. (2011). Čas absurda: Dvom je pomemben. Ljubljana: Delo – Sobotna priloga, str. 18 – 20, 5. 2. 2011.
  • Payne, S., Walker, J. (2002). Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
  • Rus, V. (1995). Uvod. Urednik: Rus, V. Slovenija po letu 1995: razmišljanja o prihodnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
  • Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.
  • Valentinčič, J. (1982). Nenehno izobraževanje. Ljubljana: DDU Univerzum.
  • Vidic, M. (2009). Ogroženi delavci v policiji. Zbornik prispevkov »Zaščita in pomoč policistom«. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija.
  • Žaberl, M. (2001). Policijska pooblastila. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, VPVŠ.