Pridružite se nam:

Ukrepi za zmanjšanje stresa pri policistih

Adil Huselja, Revija Obramba, julij 2010

Na delovno storilnost posameznikov in s tem tudi na produktivnost in učinkovitost organizacije vpliva veliko dejavnikov. Eden izmed temeljnih dejavnikov je zagotovo usposobljenost zaposlenih in njihove osebnostne kompetence. Sicer pa so pomembni prav vsi, ki izvirajo iz delovnega okolja. Podobno je tudi pri stresu. Bolj kot je pripravljen posameznik na delo v stresnem okolju, bo naloge opravil bolj strokovno in učinkoviteje. Toda, ne glede na odzivnost posameznika na stresorje je delodajalec tisti, ki mora zagotoviti čim boljše delovno okolje, kjer lahko zaposleni opravljajo svoje delo in dosegajo določene cilje. To velja tudi za policijo in njeno vodstvo, ki se tovrstne problematike zaveda.

Vloga organizacije pri preprečevanju stresa

Psihosocialno zdravje na delovnem mestu je pomembno področje. Kljub obstoju številnih mednarodnih predpisov, konvencij, priporočil in smernic to področje še ni najbolje urejeno, čeprav je slovenska zakonodaja sodobna in omogoča preventivno delovanje (Ozara, 2008).

Organizacije lahko pomagajo zaposlenim predvsem "z uvedbo strategij za nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z različnimi programi, ki pomagajo pri vzdrževanju dobrega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva" (Treven, 2005: 75). Sicer pa je glavni namen strategij zmanjšanje ali popolna odprava dejavnikov stresa v delovnem okolju (Schermerhorn in drugi, 2004).

Za vodstvi Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) in policije je izredno pomembno, da se zavedata ključnih segmentov dela, ki lahko negativno vplivajo na psihosocialno zdravje zaposlenih, med katerimi so: organiziranost in organizacija dela v policijskih enotah; karierni sistem in možnosti napredovanja, plača in (ne)finančne oblike stimulacije; delovno okolje; logistična podpora in materialno tehnična sredstva.

Posebno pozornost pa si zaslužita področje operativnega dela, ki poleg pravno-materialnega okvirja vključuje tudi druge segmente, ki so odvisni od delovnega področja, okolja, vrst nalog, ki jih policisti opravljajo, izpostavljenosti nevarnostim itd. ter področje psihosocialne pomoči, s katerim se lahko bistveno vpliva na zdravje in počutje zaposlenih. Policija predstavlja enega izmed temeljnih stebrov pravne države, z zagotavljanjem varnosti celotni družbi in slehernemu posamezniku pa imajo policisti odgovorno in zahtevno delo.

Poleg opravljanja policijskih nalog se je policija morala ukvarjati tudi sama sabo. Vse afere, ki policijo spremljajo od osamosvojitve so slabšale njen položaj v očeh javnosti, številne reorganizacije in spremembe pa so poleg pozitivnih, povzročale tudi negativne posledice. Nekatere raziskave so potrdile, da se je precej policistov upokojilo zaradi slabih medosebnih odnosov in stanja v kolektivih. Takojšnja upokojitev je bila v bistvu odziv na njihovo "pasivno toleranco" v delovnem okolju, kjer se niso počutili dobro, do prve možnosti za "odhod". Danes pa se "aktivni" policisti zaposlujejo ne samo v Slovenski vojski ali drugih organih javne uprave, ampak tudi v različnih podjetjih kot skladiščniki, vozniki, prodajalci, maserji, … To potrjuje potrebo po uvedbi in izvajanju sistemskih strategij za izboljšanje delovnega okolja in zmanjšanje stresnih dejavnikov pri zaposlenih.

Dosedanje oblike psihosocialne pomoči v policiji

Prva informacija o možnostih psihosocialne pomoči delavcem MNZ in policije je nastala v letu 2003, vendar ni dosegla želenih rezultatov. Njen namen je bil seznanitev zaposlenih z različnimi možnostmi strokovne pomoči v policiji in v zunanjih zdravstvenih ustanovah. Znotraj policije je to možno pri socialnih delavcih/kadrovikih na območju policijskih uprav (v nadaljevanju PU), zdravnikih in psihologih zaposlenih na Generalni policijski upravi (v nadaljevanju GPU). Policisti imajo zagotovljeno psihološko pomoč v strokovni službi za medicino dela, kamor lahko pridejo sami brez vednosti nadrejenih, psihologa pa lahko obiščejo tudi v zunanjih ustanovah (Rusjan, Ritmanič, 2009). V naši družbi obisk psihologa še vedno velja za sramotitev, pri policistih pa je stigmatizacija še večja zaradi policijske subkulture.

PV letu 2005 je GPU pripravila Usmeritve ob psihičnih težavah delavcev, v katerih so navedli priporočila, kdaj je napotitev strokovnemu delavcu potrebna.

Poleg temeljnih dejstev in ukrepov nadrejenih so v usmeritvah navedli tudi rizične skupine delavcev, in sicer: 1. delavce, ki čezmerno uživajo alkoholne pijače; 2. delavce, ki zlorabljajo prepovedane droge in druge psiho-aktivne snovi; 3. delavce, ki imajo znake duševne bolezni in 4. delavce, ki imajo čustvene motnje in/ali so samomorilno ogroženi (Rusjan, Ritmanič, 2009). Tako so bili policisti vključeni v obravnavo z napotnico službe (predlog nadrejenega), na predlog specialistk medicine dela, izbranih zdravnikov, socialnih delavcev/kadrovikov PU ali na lastno pobudo brez vednosti nadrejenih. Sicer pa Sektor za varnost in zdravje pri delu sodeluje tudi s Centrom za izpopolnjevanje in usposabljanje na Policijski akademiji, ki organizira delavnice za obvladovanje stresa ali druge tečaje s področja socialnih veščin in komunikacije. Na delavnice napotijo tiste uslužbence, za katere presodijo, da bi jim koristila, bila zanje potrebna in so zanjo motivirani. Predlagani uslužbenci imajo tudi prednost pri napotitvi oziroma udeležbi. Število zaposlenih, ki se za obravnavo odloča po lastni presoji iz leta v leto narašča, kar kaže na boljšo ozaveščenost in zmanjševanje predsodkov v primerjavi z obdobjem pred desetimi ali več leti.

Proti-stresni program za policiste

Poleg možnosti strokovne obravnave v policiji izvajajo tudi sistematske zdravstvene preglede ter usposabljanja s področja socialnih veščin in komunikacije. Posebno mesto pa ima proti-stresni program, ki sodi v preventivni model in udeležencem pristopa z več vidikov, in sicer:

  1. samo-spoznavanja tako na fizični kot duševni ravni;
  2. uporabe različnih vrst dihanja in sproščanja in
  3. spoznavanja različnih možnosti za bolj zdrav način življenja, preživljanja prostega časa in uživanja hrane. Vsebina tega programa je prilagojena naravi policijskega dela (Višnikar, Meško, 2001). Ta program v policiji izvajajo od leta 1998. Nosilci programa so člani Zavoda za razvoj človekovih vrednot, ki deluje v sklopu največje nevladne organizacije Art of living (Višnikar, Turk, 2008).

Edina slaba stran tega programa je udeležba, saj "se je zaradi omejenih finančnih sredstev proti-stresnega programa do zdaj lahko udeležilo le približno 4,5 odstotka zaposlenih v policiji, potrebe in tudi želje pa so bistveno večje" (Višnikar, Turk, 2008: 158). Dobre ocene o primernosti vsebine programa, prenosu znanja in doseganju ciljev potrjujejo kvalitetno vsebino programa, ki bi ga lahko še bolje izkoristili.

Določitev prednostnih nalog

V prvem pismu ministrice policistkam in policistom je ministrica Katarina Kresal navedla prednostne naloge, ki so skupaj z že izvedenimi aktivnostmi nakazale pravilno naravnanost k izboljševanju delovnega okolja za zaposlene (Kresal, 2008). Tudi generalni direktor policije Janko Goršek je s pozitivnim pristopom do reševanja problemov, sprejemi policistov s terena in s stiskom rok in čestitkami za dobro in uspešno opravljeno delo, vnesel nov pristop, ki so ga zaposleni in predvsem policisti sprejeli za zelo pozitivno (www.policija.si). Za razliko od prejšnjih generalnih direktorjev je v pogovorih zelo človeški, tako da ni presenetljivo, da je dobil vzdevek "policijski Obama" (Golob, 2009) in hkrati precejšnjo podporo in pripravljenost za reševanje aktualnih problemov v policiji.

Določitev prednostnih nalog je potrdila poznavanje problemov, ki nastajajo zaradi prevelike birokratizacije, kadrovske podhranjenosti in obremenjenosti posameznih policijskih postaj v notranjosti države, občasno porušenih medsebojnih odnosov in skrhanega občutka pripadnosti organizaciji, "ki včasih ne zna dovolj učinkovito zaščititi policistk in policistov pred grožnjami in neutemeljenimi obtožbami" (Priloga Varnosti, 2009: 3). Zato se je vodstvo MNZ v sodelovanju z vodstvom policije odločilo analizirati dosedanje raziskave in hkrati opraviti dodatne raziskave z namenom ugotovitve ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo z delom in razmerami v policiji. Pozneje sta bili izvedeni še dve raziskavi, in sicer za ugotovitev stališč policistov o ugledu policije in medsebojnih odnosih v policiji, druga pa o organizacijskem vedenju.

Zagotavljanje sistemske ureditve psihosocialne pomoči

Eden od novejših sistemskih ukrepov, ki se neposredno nanaša na zagotavljanje psihosocialne pomoči je dopolnitev 75. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih, kjer je v drugem odstavku določeno, da mora vodja policijske enote policistu takoj zagotoviti psihosocialno pomoč, če je bila posledica uporabe prisilnih sredstev smrt. Dodan je nov tretji odstavek, ki se glasi: "Psihosocialno pomoč na policistovo željo ali po lastni presoji zagotovi tudi, če je bila posledica uporabe prisilnega sredstva huda ali posebno huda telesna poškodba kakšne osebe" (Pravilnik, 2008).

Trenutno se pripravljajo in izvajajo številne spremembe z namenom izboljšanja organizacijskih, kadrovskih in delovnih razmer. Sprejeta novela Zakona o policiji vsebuje precej ukrepov, ki bodo posredno ali neposredno vplivali na psihosocialno zaščito policistov in ostalih uslužbencev (Priloga Varnosti, 2009), in sicer:

  • ukrepe za omilitev pereče kadrovske problematike (začetek šolanja nove generacije kandidatov za policiste) in zaposlitev novih policistov v policijskih enotah v notranjosti države;
  • izboljšanje pravne varnosti policistov. V aprilu leta 2008 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji. Namen spremembe je bila razširitev pravne pomoči tako na predkazenski postopek in s tem zagotovitev plačila vseh sodnih stroškov kakor tudi na postopke z izrednimi pravnimi sredstvi (Pavlin, Krope, 2009). Na to problematiko so policisti opozarjali že dalj časa, saj so bili policisti soočeni s tožbami zaradi nalog, ki so jih opravili zakonito in skladno s strokovnimi standardi;
  • zagotovitev ustrezne zaščite ogroženih delavcev policije in njihovih bližnjih, s strožjim in bolj doslednim ukrepanjem v primerih, ko so bila storjena kazniva dejanja napada na uradno osebo. V bistvu gre za nadgradnjo dosedanjega reševanja tovrstne problematike, kjer so policisti izpostavljeni resnim grožnjam, fizičnim napadom ter uničevanju njihovega premoženja (Vidic, 2009).

Izboljšanje pravne varnosti in zagotovitev učinkovitejše zaščite policistov ob grožnjah sta izredno pomembna ukrepa, ki so ju policisti sprejeli z odobravanjem. Zaradi nedorečenosti so se policisti marsikdaj počutili zapuščeni in prepuščeni sami sebi, čeprav so naloge opravljali v imenu države in v skladu s svojimi pooblastili. Poleg boljšega počutja zaposlenih in spodbujanja pripadnosti organizaciji se bo na ta način zagotovo zmanjšalo tudi število ne-ukrepanj ali izogibanj postopkom z osebami, ki so policistom grozile ali so zoper njih podajale pritožbe. Namera vodstva MNZ in policije je tudi zagotavljanje doslednega spoštovanja in izvajanja predpisov glede prepovedi šikaniranja in nadlegovanja javnih uslužbencev na delovnem mestu. Izvedba posveta o mobingu na delovnem mestu, ki ga je organiziralo Združenje policijskih šefov v marcu 2009; organizacija strokovnega posveta na temo zaščite in pomoči policistom v maju 2009 in izdaja publikacije Obvladovanje trpinčenja na delovnem mestu v januarju 2010 so zgolj potrditev sistemske naravnanosti pri obravnavanju te problematike.

24-urna psihološka interventna pomoč

Eden od zadnjih ukrepov je tudi 24-urna psihološka interventna pomoč za policiste, ki jo od 1. decembra 2009 zagotavljajo štirje psihologi, zaposleni na GPU. Glavni namen sta takojšnja psihološka podpora in lajšanje čustvene stiske policistom ob doživljanju travmatskega dogodka. Tako se vsem zaposlenim zagotavlja pomoč ob čustveni stiski zaradi hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu, kot so na primer: dogodki, v katerih je ogroženo lastno življenje ali življenje sodelavca; smrt ali hujša poškodba sodelavca; lastna hujša poškodba; obravnava prometnih ali delovnih nesreč, kaznivih dejanj in drugih tragičnih dogodkov s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtnimi primeri; uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico hujše telesne poškodbe ali smrt; samomori ali poskusi samomorov; samomorilna ogroženost (lastna ali od koga drugega); ogroženost policistov ali družinskih članov zaradi resnih groženj ter vsi primeri, ko policist želi svetovanje glede najprimernejših postopkov oziroma komunikacije z ljudmi, ki imajo psihične težave.

Aktivnosti in ukrepi, ki se šele pripravljajo ali še niso dokončani bodo predstavljeni v enem izmed prihodnjih člankov. Dejstvo pa je, da so izvedene (in v tem članku predstavljene) aktivnosti v zadnjih dveh letih tako po obsegu kot po strokovnosti doslej najbolj sistematične in neposredno povezane z izboljšanjem psihosocialnega počutja policistov.

Viri

  • Golob, M. (2009). Pogovor z Jankom Gorškom, v. d. generalnega direktorja policije. Revija Varnost, št. 2, str. 4 - 10. Ljubljana: MNZ RS.
  • Kresal, K. (2008). Pismo ministrice policistkam in policistom. Revija Varnost, št. 4, str.
  • 4 - 5. Ljubljana: MNZ RS.
  • Ozara. (2008). Varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. Revija Varnost, št. 4, str. 33. Ljubljana: MNZ RS.
  • Pavlin, F., Krope, F., S. (2009). Pravna varnost policistov. Zbornik prispevkov "Zaščita in pomoč policistom". Ljubljana: MNZ RS, Policija.
  • Povše, Pesrl, T., Arko, Košec, M, Vrečar, M. (2010). Obvladovanje trpinčenja na delovnem mestu. Ljubljana: MNZ RS.
  • Pravilnik o policijskih pooblastilih. (2008). Ljubljana: Uradni list RS, št. 40/2006; 56/2008.
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o policijskih pooblastilih. (2008). Ljubljana: Uradni list RS, št. 56/2008.
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji. (2003). Ljubljana: Uradni list RS, št. 26, 33/2008.
  • Priloga Varnosti. (2009). Policisti ocenjevali svojo organizacijo. Priloga revije Varnost, št. 2. Ljubljana: MNZ RS.
  • Rusjan, Ritmanič, V. (2009). Psihosocialna pomoč v dosedanji praksi v policiji. Zbornik prispevkov "Zaščita in pomoč policistom". Ljubljana: MNZ RS, Policija.
  • Schermerhorn, J. R. Jr.; Hunt, J. G.; Osborn, R. N. (2004). Core Concepts of Organizational Behavior. Hoboken: John Wiley&Sons.
  • Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.
  • Vidic, M. (2009). Ogroženi delavci v policiji. Zbornik prispevkov "Zaščita in pomoč policistom". Ljubljana: MNZ RS, Policija.
  • Višnikar, H.; Meško, G. (2001). Ocena protistresnega programa za policiste. Ljubljana: MNZ RS, VPVŠ.
  • Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in evalvacija protistresnega programa za policiste. Bilten slovenske vojske, str. 151 – 159. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS.