Pridružite se nam:

Stresnost delovnih mest

Adil Huselja, Revija Obramba, november 2010

Da je delo policistov eno izmed najbolj stresnih med poklici je danes splošno znano dejstvo, ki je pogostokrat prezrto in potisnjeno v ozadje. Znotraj policijske organizacije in posameznih področij dela pa so nekatera delovna mesta zaradi svoje narave in posebnosti specifična. Opravljanje policijskih nalog v okviru teh delovnih mest ali področij dela pa spremljajo tudi specifični dejavniki stresa.

Delo Policije že več let spremljajo varčevalni ukrepi, ki se manifestirajo tudi kot organizacijski dejavniki stresa in ki dodatno obremenjujejo policiste pri njihovem delu. V nadaljevanju so, poleg že obravnavanih področij policijskega dela v prejšnjih člankih, predstavljene posebnosti nekaterih delovnih mest oziroma področij dela, ki se zaradi svojstvenih okoliščin razlikujejo od splošnih oziroma klasičnih. Policisti na policijskih postajah opravljajo delo na štirih temeljnih področjih: 1. javni red in mir; 2. cestni promet; 3. kriminaliteta in 4. mejne zadeve in tujci, znotraj katerih izpostavljam le nekatere, ki so v večini primerov spregledane in jim tako vodstveni uslužbenci kot raziskovalci namenjajo premalo pozornosti.

Splošne policijske naloge

Na področju javnega reda in miru, ki sicer sodi med splošne policijske naloge, na prvem mestu izpostavljam intervencijsko vožnjo. V letu 2009 je bilo evidentiranih 201.337 interventnih klicev, največ jih je bilo v Ljubljani, in sicer 75.302. Vožnja z vključenimi svetlobnimi in zvočnimi znaki na motornem vozilu sicer daje vozilu prednost pred drugimi vozili, vendar je zaradi hitrosti vožnje ter zaznavanja in upoštevanja drugih voznikov izredno stresna. V večini primerov, ko policist hiti na kraj dogodka, ga tam čaka zahtevna naloga. In ne glede ali hiti na kraj (hujše) prometne nezgode, kjer mora zavarovati kraj in če je prvi na kraju, celo reševati in nuditi prvo pomoč poškodovanim; ali v intervencijo ob kršitvi javnega reda in miru, kjer bo moral uporabiti prisilna sredstva in bo izpostavljen nevarnemu postopku; ali na kraj kaznivega dejanja, kjer so (p)oškodovani ali celo oboroženi storilci, je pritisk velik.

Policisti v patruljah obravnavajo v osem ali dvanajst urnem delovniku kar nekaj takšnih dogodkov tako, da tudi po zaključku službe čutijo posledice psihične izčrpanosti. Zato je pomembna vloga komandirjev in njihovih pomočnikov, da razpored dela prilagajajo tudi izpostavljenosti stresnim dogodkom in policiste razporejajo tako, da jim umirijo oziroma normalizirajo bioritem, da lahko dokončajo pisne izdelke, ki se nanašajo na obravnavane dogodke in jih tako tudi razbremenijo. S tem lahko preprečijo preobremenjenost in izpostavljenost stresorjem, ki negativno vplivajo na strokovno delo, kar se kaže s strokovnimi napakami, izogibanjem od opravljanja nalog, prekoračitvami pooblastil ali celo izgorelostjo na delovnem mestu in absentizmom.

Odvzemi prostosti in privedbe pristojnim organom so ravno tako zahtevne in stresne naloge. V številnih primerih gre za osebe, ki so bile obravnavane oziroma obsojene zaradi (nasilnih) prekrškov ali kaznivih dejanj in se policistom fizično upirajo ali jih celo napadajo. Naslednji stresni element je prisotnost družinskih članov oziroma otrok, ki neredko poskušajo policistom preprečiti izvedbo naloge, bodisi z moledovanjem, pasivnim ali aktivnim upiranjem. Vsakršno ukrepanje zoper te osebe je težavno zaradi občutljivih okoliščin družinskega okolja. Družinsko okolje kot stresni dejavnik je prisoten tudi pri samomorih (v letu 2009 je bilo obravnavanih 432 samomorov in 356 poskusov samomorov), ko policisti morajo preveriti oziroma ugotoviti okoliščine in izključiti sum storitve kaznivega dejanja, hkrati pa pri postopku upoštevati prizadetost družinskih članov. Podobno velja tudi za primere (nudenja) pomoči drugim upravičencem, pri opravljanju uradnih nalog z njihovega delovnega področja. V letu 2009 so tako policisti izvedli 597 t. i. asistenc, med katerimi so prevladovali primeri pomoči zdravstvenim ustanovam, ko so se zdravniki ali drugo zdravstveno osebje počutili ogroženi ali so pričakovali fizično upiranje ali napad. V teh primerih, ne gre za klasične nasilneže, ampak za duševne bolnike in osebe, ki ob posameznih dogodkih doživijo psihični šok in so zaradi tega nasilni in potrebni strokovne medicinske pomoči.

Cestni promet

Delo na tem področju je navidez manj težavno kot na področju javnega reda in miru, a tudi to področje je zelo stresno že zaradi onesnaženosti zraka in hrupa. Delo prometnikov poteka na prometnih površinah oziroma cesti, kar je zaradi izpostavljenosti vremenskim pogojem ter nevarnosti postopkov zaradi frekventnosti in hitrosti prometa tudi nevarno. Postopki z agresivnimi vozniki, ki so nemalokrat tudi pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog so pogostokrat tudi nevarni, zato ni presenetljivo, da v zadnjih letih število (poskusov) preprečitev uradnih dejanj v prometu narašča. V letu 2009 so policisti obravnavali 468.889 cestno prometnih prekrškov, med katerimi so imeli postopke z 21.040 vinjenimi vozniki in 923, ki so vozili pod vplivom prepovedanih drog (poleg 755, ki so odklonili preizkus alkoholiziranosti in 328, ki so odklonili strokovni pregled zaradi prepovedanih drog). Kar 10.180 voznikov so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola, večkratnim kršiteljem (povratnikom) pa so zasegli 1.130 vozil. Omenjeni postopki so zaradi okoliščin obravnave stresni za policiste, saj so osebe nasilne, nesramne ali žaljive. Stresni in življenjsko nevarni so tudi postopki ustavljanja vozil, še posebej v tistih primerih, ko voznik ne upošteva znakov policista in je treba voznika prisilno ustaviti, kar je izredno zahtevna in nevarna naloga.

Stresne okoliščine so prisotne tudi pri obravnavani prometnih nesreč. V letu 2009 so prometniki obravnavali kar 20.592, od tega 154 nesreč, v katerih je umrlo 171 oseb, 8.738 nesreč, kjer je bilo 1.060 hudo in 11.341 lahko telesno poškodovanih oseb. Stresnost dogodkov se kaže tudi s tem, da najhujše nesreče spremljajo prometnike do konca življenja in občutke ob obravnavi nesreč "podoživljajo" vsakokrat, ko se peljejo mimo krajev tragičnih nesreč. Pri tem se spomnijo podrobnosti, kot so imena, znamke in poškodbe vozil, krvavih prizorov, ječanja poškodovanih ali mučnega čakanja na reševalce, ... Kot najbolj mučno in stresno nalogo pa policisti ocenjujejo obveščanje svojcev o smrti njihovih družinskih članov v prometni ali drugi tragični nesreči. Zato ni presenetljivo, da med policisti prevladuje mnenje, da raje intervenirajo ob kršitvah javnega reda in miru kot pa da morajo obvestiti svojca o smrti bližnjega.

Mejne zadeve in tujci

To področje dela je po osamosvojitvi Slovenije doživelo korenite spremembe, saj je policija morala vzpostaviti nadzor in kontrolo državne meje tako na (mednarodnih) mejnih prehodih kot na območju izven njih. Vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je našo državo iz tranzitne države prestavil v kategorijo končne države, ki je bila in je še vedno cilj številnih prebivalcev iz drugih držav, celo izven evropskega prostora. Delo na postaji mejne policije je specifično in ga karakterizira izmensko delo, vsakodnevni postopki s tujci, begunci, ilegalnimi migranti, med katerimi so tudi otroci, tako da se policisti pogostokrat srečujejo tudi s stiskami ljudi. Poleg tega delo zaznamuje tudi izpostavljenost (motečim in zdravju škodljivim) izpušnim plinom in hrupu motornih vozil, statičnost in monotonost postopkov, na manj obremenjenih mejnih prehodih dolgočasje, na bolj obremenjenih pa prevelika obremenjenost, vse pa spremlja izredno široko področje predpisov, ki ureja tujsko področje oziroma problematiko in ga morajo "mejaši" dobro poznati.

Posebne oziroma specialne enote

Najbolj osnovno, a nadvse pomembno je delo policistov varnostnikov. Policisti, ki skrbijo za varnost policijskih objektov po policijskih upravah – PU in to delo opravljajo manj časa kot policisti, ki so zaposleni v Centru za varovanje in zaščito – CVZ, kamor se razporejajo tudi policisti iz PU za določeno obdobje. Sama začasna premestitev pomeni stresno okoliščino, saj posameznik zamenja okolje, zapusti družino, krog prijateljev, utečen načina življenja, kar negativno vpliva tudi na odnos do dela. CVZ deluje v okviru Uprave za policijske specialnosti, ki je ustanovljena ob zadnji reorganizaciji policije in je zadolžena za opravljanje nalog na področju operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja določenih oseb in objektov. Zunanje varovanje določenih objektov državnih organov, stanovanjskih objektov varovanih oseb, objektov tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, protokolarnih in drugih objektov je stresno predvsem zaradi enoličnosti tako, da policisti pogostokrat doživljajo različne stiske, težave in napetosti.

Varnostniki iz Oddelka za varovanje oseb, ki fizično varujejo določene domače in tuje varovane osebe so pravi profesionalci, ki se zadržujejo v neposredni bližini varovanih oseb. Zato je njihovo delo še bolj izpostavljeno, odgovorno in s tem tudi bolj stresno. Varovanje se prilagaja varnostnim ocenam in operativnim podatkom ter protokolom ob posameznih dogodkih ali državniških obiskih. Zaradi visokih in uglednih predstavnikov držav ali mednarodnih organizacij so s protokolom določene tudi najmanjše podrobnosti, ki pa se zaradi različnih razlogov tudi spreminjajo. Te spremembe so izredno stresne, saj je v teh primerih treba varovanje prilagajati novim okoliščinam, kar je ob zahtevnejših varovanjih težka naloga, saj je takrat vključeno tudi veliko več varnostnikov in policistov. Sicer pa je delo varnostnikov zaradi mednarodnega terorizma globalnih razsežnosti veliko bolj zahtevno kot je to bilo v preteklosti, še posebej, če se varujejo predstavniki držav ali organizacij, ki so na seznamih terorističnih skupin.

Specialna enota

Specialna enota izvaja naloge na področju protiteroristične dejavnosti in opravlja zahtevnejše operativne naloge policije, pri katerih se zahteva najvišja stopnja izurjenosti, psihofizičnih zmožnosti, uporabe posebnih znanj in veščin, ki so povezani z visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje ljudi. Njeni pripadniki izvajajo oziroma sodelujejo pri prijetju storilcev hujših kaznivih dejanj, pri varovanju najvišjih domačih in tujih državnih predstavnikov, varovanju določenih objektov ter delovanju policije ob hujših elementarnih in drugih nesrečah. V sodelovanju z drugimi policijskimi enotami je v letu 2009 izvedla 84 operativnih akcij, v okviru katerih je bila 14-krat aktivirana za urgentno posredovanje. Sodelovala je pri prijetjih oseb, osumljenih proizvodnje in prodaje prepovedanih drog, umora, poskusa umora, ogrožanja varnosti in izsiljevanja, pri hišnih preiskavah, varovanjih varovanih oseb, zaščitenih prič, prevozov denarnih pošiljk in zaseženih prepovedanih drog ter iskanju pogrešanih oseb in sledi kaznivih dejanj v vodah.

Bombni tehniki so opravili 8 dezaktiviranj eksplozivnih naprav, 13 pregledov sumljivih predmetov, 6 ogledov kraja eksplozij, 103-krat so zasegli ali prevzeli minsko-eksplozivna sredstva, opravili pa so tudi 296 proti-bombnih pregledov. Njihovo delo je izredno zahtevno, zato ni presenetljivo, da je ta enota že pred leti imela sistemizirano delovno mesto psihologa, ki je zagotavljal psihološko in socialno pomoč tudi drugim policistom. Večina operativnih nalog je takšne narave, da je prva napaka lahko tudi zadnja, zaradi česar je izpostavljenost stresorjem na visoki ravni.

Posebna policijska enota – PPE

PPE deluje na sklic. To pomeni, da so policisti, ki sicer opravljajo naloge na policijskih postajah, posebej sklicani takrat, kadar je za učinkovito, hitro in uspešno izvedbo nalog potrebno usklajeno delovanje večjega števila policistov. Pripadniki PPE so bili vključeni v varovanje javnih zbiranj, športnih in drugih prireditev, ki so bila ocenjena kot dogodki visokega tveganja. Sodelovali so pri zagotavljanju in vzpostavljanju javnega reda na športnih prireditvah, poostrenih nadzorih in varnostnih akcijah, hišnih preiskavah, iskalnih in reševalnih akcijah, kar od policistov zahteva visoko usposobljenost in psiho-fizično kondicijo. Kot najbolj stresno okoliščino pripadniki PPE ocenjujejo primere, ko so izpostavljeni provokacijam, šikaniranju ali celo napadom, pri tem pa ne smejo samostojno intervenirati.

Za opravljanje nalog policije v visokogorju je znotraj PPE organizirana tudi Gorska enota. Sestavljajo jo policisti s posameznih policijskih postaj, večina njenih pripadnikov pa je tudi članov Gorske reševalne zveze Slovenije. V gorah iščejo pogrešane, pomagajo ponesrečencem, svetujejo obiskovalcem gora in jih opozarjajo na ustrezno opremljenost. Zelo zahtevne in stresne pa so reševalne akcije, ko policisti skupaj z drugimi reševalci rešujejo izgubljene ali poškodovane ljudi v visokogorju. Še posebej helikopterska reševanja na težje dostopnih in nevarnih krajih ali v nočnem času, kjer so izpostavljeni tudi piloti helikopterjev. Interventni klic, priprava in sam polet do kraja gorske nesreče, nato pa priprava na spuščanje do ponesrečenca, njegova oskrba ali ogled kraja dogodka stopnjuje napetost, ki se začne sproščati šele po vrnitvi v helikopter, ki policistu nudi varno zavetje. Obravnava dogodkov pa je za policiste še bolj krvava kot se to dogaja na cesti, saj so policisti dobesedno tesno povezani s poškodovanimi in mrtvimi. Zelo zahtevni in "neprijetni" so primeri, ko policisti opravljajo oglede smrtnih gorskih nesreč, kjer ponesrečenci padejo tudi po nekaj sto metrov v globino, da se njihova telesa raztreščijo daleč naokoli, raztrgana telesa ali le dele teles pa morajo pregledati skladno s kriminalistično-tehničnimi pravili, da bi lahko odkrili sledove, ki bi potrdili ali ovrgli sum storitve kaznivega dejanja. Tako kot se policisti prometniki se tudi policisti gorniki spominjajo podrobnosti reševalnih akcij in smrtnih primerov.

Policisti mirovniki

Delo policistov mirovnikov je stresno že zaradi dela v tujini, kjer so vojne ali nestabilne razmere in so izpostavljeni intenzivnim, travmatičnim in nevarnim situacijam, kjer so ogrožena celo njihova življenja. Šok, ki ga policist mirovnik doživi ob prihodu na območje mirovne misije je precej velik, zato morajo biti mirovniki ustrezno pripravljeni na psiho-fizične obremenitve. Sicer pa se mirovniški stres, kaže v treh oblikah, in sicer pred, med in po misiji. Vsaka oblika ima svoje posebnosti tako, da jih morajo policisti upoštevati kot enakovredne. Kaj to pomeni? Če priprava policista na odhod v mirovno misijo ni ustrezna tako v družinskem kot delovnem okolju se bodo težave pojavile naknadno - v času dela v misiji, kjer je posameznik že izpostavljen številnim stresorjem, ki zahtevajo "celega človeka". Skrb zaradi razmer v družini ali v kolektivu lahko dodatno poslabša počutje in mentalno higieno mirovnikov. Enako velja za obdobje po vrnitvi domov, ko se mirovniki težje "vklapljajo" tako v družinsko kot delovno okolje, zaradi česar niso redki primeri ločitev od partnerja ter nerazumevanja in nesoglasij tako znotraj družine kot delovnega kolektiva. Zato je psiho-socialna zaščita zelo pomemben segment priprav in samega dela policistov mirovnikov oziroma vseh policistov.