Pridružite se nam:

Sistemski in individualni ukrepi

Adli Huselja, Revija Obramba, februar 2011

Sedanje vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in Policije se zaveda pomembnosti psihosocialnega področja. Posledice stresa se kažejo tako na psiho-fizičnem stanju policistov kot delovni učinkovitosti. Zato so sistemski ukrepi za zmanjševanje in odpravljanje dejavnikov stresa nujni, hkrati pa morajo biti podprti tudi s strani zaposlenih. To pomeni, da sistemski ukrepi morajo spodbuditi zaposlene, da znajo, zmorejo in predvsem želijo pridobiti kompetence s tega področja. Brez tega so še tako odlični sistemski ukrepi obsojeni na neuspeh.

Izvedene aktivnosti v zadnjih dveh letih so tako po obsegu kot po strokovnosti doslej najbolj sistematične in neposredno povezane z izboljšanjem psiho-socialnega počutja policistov. Dodatna uvedba regionalnih zaupnikov, ki s profesionalnimi psihologi tvorijo mrežo psihosocialne pomoči, je še dodatno prispevala k odstiranju tančice s tega področja, ki je zaradi policijske subkulture in drugih razlogov dolgo let veljalo kot tabu, o katerem se policisti (še danes) nerado pogovarjajo. Z naravnanostjo in odločnostjo delovanja na tem področju se že kažejo določeni uspehi, ki jih bo treba nadgrajevati z dodatnimi aktivnostmi in prilagajanjem. To še posebej velja za dodatno promocijo teh ukrepov in aktivnosti, da so tako policisti kot vodstveni in drugi uslužbenci seznanjeni s sistemskimi ukrepi. Primerna predstavitev in omogočitev vpogleda v celoten sistemski spekter ukrepov bo tudi spodbudil policiste, da se bodo v primeru potrebe tudi obrnili na zaupnike oziroma psihologe. Poleg navedenega je treba tudi poudariti, da za "mentalno higieno" oziroma dobro psihofizično počutje ni odgovoren le delodajalec ampak sleherni posameznik. Zato se morajo sistemski ukrepi usmeriti tudi na motivacijo uslužbencev za pridobivanje dodatnih kompetenc s tega področja, kar velja tako za uslužbence kot predstojnike organizacijskih enot.

Sistemsko - organizacijski ukrepi

Pred navedbo dodatnih ukrepov vodstva Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in Policije najprej izpostavljam nujnost zagotovitve ustrezne finančne postavke, ki bo omogočila izvedbo obstoječih protistresnih programov in programov s področja socialnih veščin in komunikacije. Navkljub racionalizaciji dela bi se sedanja intenziteta dela na tem področju morala nadaljevati, saj bi upočasnitev nadaljevanja dosedanjih ukrepov upočasnila ali celo ustavila proces, ki vsaj zaenkrat kaže dobre rezultate.

Poleg že obstoječih aktivnosti bi bilo smotrno usmeriti pozornost tudi na naslednje segmente:

  1. Posnetek stanja in pridobitev objektivnih informacij o trenutnem stanju, kar bi omogočilo določitev izhodišč za nadaljnjo ureditev tega področja. Izpostavil pa bom le nekatere stresne dejavnike in možne strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih:
    Vrsta zaposlitve se lahko rešuje s preoblikovanjem dela. Predstojniki morajo biti pozorni na elemente obogatitve dela in izboljšanje vsebinskih dejavnikov, med katere spadajo odgovornost, samostojnost, priznanje za dobro opravljeno delo, možnost za nadaljnji razvoj in napredovanje. V modelu za preoblikovanje dela so delovni učinki odvisni od treh kritičnih psihičnih stanj, in sicer:
    • pomembnost dela - zaposleni ve, da je treba delo opravljati, ker je pomembno zanj ali za koga drugega;
    • doživljanje odgovornosti - zaposleni čuti odgovornost za opravljeno delo;
    • poznavanje rezultatov - zaposlenemu omogoča, da oceni uspešnost svojega dela, pri čemer je zelo pomembna "povratna zveza", ki omogoča poznavanje rezultatov dela.

    V tem sklopu bi opozoril predvsem na pohvale in priznanja za dobro opravljeno delo. Javne pohvale in izročanj pohval iz rok ministrice ali generalnega direktorja je zagotovo korak naprej in ima pozitiven učinek na policiste. Pohval in priznanj za dobro opravljeno pa primanjkuje v delovnih kolektivih, ne glede ali gre za policijske postaje, posamezne službe znotraj policijskih uprav ali notranje organizacijske enote Generalne policijske uprave. Ker finančnih sredstev za delovno uspešnost ni imajo komandirji na razpolago le dnevni razpored dela, da z njim nagrajujejo ali celo kaznujejo policiste. Toda izrečena pohvala ob pravem trenutku, na pravem mestu, v pisarni - na samem ali pred celotnim kolektivom ima zagotovo enako ali celo večjo vrednost kot pa denarna nagrada, zato je ta segment zanemarjen. Na ta način se tudi ustvarja klima, kjer so vsi uslužbenci enaki, ne glede na delovne rezultate, kar zagotovo ustvarja okoliščine, ki negativno vplivajo tako na odnose med zaposlenimi kot tudi delovno učinkovitost kolektiva.

    Analiza in opredelitev vloge policista, ki je zelo kompleksna, konfliktna, negotova, s preveliko ali premajhno odgovornostjo in/ali obremenjenostjo. Uvrščenost policistov v sistem državnih uslužbencev ustvarja dodatno negativno okoliščino spričo njihove obremenjenosti in izpostavljenosti v primerjavi z ostalimi uslužbenci.

    Ustvarjanje ugodne organizacijske klime, saj sta "struktura organizacije in klima v delovnem okolju možen izvor stresa za zaposlene (Treven, 205: 87), kar je možno reševati z decentralizacijo, participativnim odločanjem in izboljšanjem klime. Druga strategija bi v policijskih enotah potrebovala več pozornosti, saj se na ta način oblikujejo komunikacijski sistemi in kanali v organizaciji, kar »omogoča vsem zaposlenim vključitev v proces oblikovanja pomembnih odločitev" (Treven, 2005: 88). Ob okrnjenem sistemu finančnega nagrajevanja je prisotno tudi pomanjkanje osnovnih elementov modernega sistema nagrajevanja, saj je poleg ukinitve sredstev za izplačilo delovne uspešnosti ustavljeno tudi napredovanje policistov tako, da je dejansko trenutno stanje takšno, da dobri in slabi policisti - uslužbenci ob koncu meseca dobijo enako plačo.

    Ob neustreznem sistemu nefinančnega nagrajevanja pa so dejansko v enaki vrsti s po(d)vprečnimi, kar sčasoma negativno vpliva na motivacijo za delo in fluktuacijo kadra, saj tisti, ki želijo več in imajo veliko več hotenja za strokovno delo in doseganje delovnih rezultatov odhajajo na druga delovna mesta znotraj ali celo izven Policije. Ukrepi ob zadnji reorganizaciji so ustvarili nekatere dodatne negativne okoliščine, ki so predstojnikom otežile delo. Predvidena ukinitev treh policijskih uprav pa je tako znotraj le-teh kot tudi na celotnem regijskem območju povzročila ostra nasprotovanja, ki zagotovo negativno vplivajo na ugodno organizacijsko klimo,ki se bo zagotovo poznala tudi v tistih policijskih upravah, kamor bodo prerazporejeni policisti iz ukinjenih policijskih uprav.

    Načrtovanje kariere je področje, kateremu bi kljub nekaterim spremembam v zadnjih letih bilo treba nameniti posebno pozornost, saj izredno vpliva na "kakovost in količino opravljenega dela ter pripravljenost za sodelovanje, zmanjša pa se tudi število odpovedi delovnega razmerja"(Treven, 2005: 89), hkrati pa preprečuje pojav cinizma, absentizma in ostalih negativnih posledic.

    Delovne razmere, med katere sodijo: hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, vremenske razmere, nevarnosti, itd. bi bilo treba zmanjšati, kolikor je to pač mogoče zmanjšati. Izvedeni ukrepi v zadnjih letih, še posebej na južni meji so bistveno izboljšali pogoje za delo.

    Leto 2011 pa zna biti izredno kritično, saj je od finančnih sredstev odvisno koliko zaščitne opreme bo nabavljeno, koliko sredstev bo namenjenih za investicije in vzdrževanje tako objektov kot ostale opreme, ki jo policisti vsakodnevno uporabljajo.

  2. Odobritev dodatnega raziskovanja tega področja, s ciljem ocenitve že pridobljenih podatkov, pridobitve novih ter primerjave z obstoječimi programi aktivnosti.
  3. Razširitev programov usposabljanja vodstvenih delavcev s poudarkom na pridobitvi kompetenc, povezanih z organizacijo dela in vodenjem. Marsikdaj zelo dobri operativci "zatajijo" kot vodje ali se izgubijo v sivem povprečju, predvsem zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s področja vodenja. To je pomembno predvsem za komandirje in njihove pomočnike na policijskih postajah, ki morajo znati vzpostaviti in vzdrževati dobro delovno vzdušje, izgraditi delovni tim in policijsko postajo ustvariti kot varno zavetje policistom. Vsakodnevno opravljanje policijskih nalog na terenu je stresno, še zlasti v ečjih mestih. Zato se policisti ob prihodu s terena oziroma stresnega okolja, kjer so izpostavljeni žalitvam, šikaniranju, grožnjam in celo napadom, morajo na postaji počutiti kot doma. Žal se marsikje ne počutijo in so izpostavljeni dodatnim stresorjem, kar dolgoročno negativno vpliva tako na samopodobo, zdravstveno stanje in strokovnost policista.
  4. Zaposlitev dodatnih psihologov, ki bi poleg obstoječih sistemskih ukrepov na tem področju, opravljali delo vsaj na dveh ali treh varnostno najbolj obremenjenih policijskih upravah. Na ta način bi ustvarili pogoje za takojšnjo dostopnost v primeru potrebe in neposredno vključevanje na terenu, kjer bi lahko nudili strokovno pomoč. Najbolj množična prometna nezgoda na dolenjski avtocesti, kjer je bilo udeleženih osemintrideset osebnih avtomobilov, trije ljudje so umrli, dvajset od tega šest pa je bilo huje poškodovanih je zagotovo klasičen primer, ki bi zahteval vsaj razbremenilni pogovor "defusing" s policisti, ki so obravnavali prometno nesrečo.
  5. Sedanje inštruktorje za praktično vadbo bi bilo zelo koristno dodatno usposobiti, da bi lahko v okviru praktične vadbe policistom predstavili in jih naučili sprostitvenih vaj ali tehnik, predvsem pa preponskega dihanja. Na ta način, bi policistom približali sprostitvene tehnike, saj bi jih izvajali periodično, skladno s programi praktične vadbe, ki se izvaja v policijskih enotah.
  6. Priprava programov za kadrovske delavce na državnem in regijskem nivoju, da bi lahko še bolj strokovno in predvsem odločneje "posegali" v tovrstno problematiko. Veliko ceneje in bolj učinkovito je preventivno delovanje in odprava stresorjev kot pa ukrepanje ob nastalih posledicah. Pri tem pa bi bilo treba osvetliti tudi "lažno solidarnost" in vzpostaviti mehanizme za preprečevanje le-te. Slednji uslužbenci bi morali tako z vodstvenimi delavci kot psihologi ustvariti pogoje za kvalitetno in predvsem učinkovito preventivno psihološko dejavnost.
  7. Angažiranje stanovskih organizacij pri reševanju tovrstne problematike, pri čemer bi lahko sindikata, društva in združenja odigrali bolj aktivno vlogo. Pri tem izstopa Sindikat policistov Slovenije, ki je pripravil program z naslednjimi cilji:
    • uveljavitev sistemskega pristopa pri zagotavljanju psihosocialne pomoči članom sindikata in s pro-aktivnim sodelovanjem nuditi podporo MNZ in Generalni policijski upravi na področju zagotavljanja psihosocialne pomoči;
    • spodbuditi aktivnosti za ustvarjanje pogojev za pridobitev ključnih, delovnih in vodstvenih kompetenc policistov in vodstvenih delavcev;
    • spodbuditi člane sindikata kot vse ostale zaposlene za pridobivanje osebnostnih kompetenc, ki pomenijo bolj kvalitetno življenje in bolj uspešno delo
  8. Obstoječemu programu anti-stresnega programa Art of Living dodati še kakšnega drugega in tako ustvariti paleto vsebinsko različnih programov. Tako bi uslužbencem ponudili še druge tehnike, kjer bi poleg avtogenega treninga, lahko dodali še nekatere druge vrste joge, meditacije, či gong, tai či, EFT in morda še kakšno po vključitvi vsaj nekaterih od naštetih.
  9. Pri izvajanju anti-stresnih programov bi bilo zelo smotrno uporabiti sistem multiplikatorjev oziroma usposobitve določenega števila zaposlenih, kar bi omogočilo hitrejši in bistveno cenejši prenos znanja in sprostitvenih tehnik.

Individualna raven

V pospešenem ritmu sodobnega življenja se niti ne zavedamo, kako hitro čas teče in kako se življenje in svet okoli nas nenehno spreminjata. Zaradi znanstveno - tehnične revolucije so spremembe zelo velike, zato lahko zapišem, da je bil včerajšnji svet drugačen od današnjega, jutrišnji pa bo zagotovo drugačen oziroma spremenjen od današnjega, saj danes ni ničesar dokončnega. Zato vseživljenjsko učenje postaja nujnost za vsakogar izmed nas, ne glede na poklicno izobrazbo ali starost in pripravljenost za učenje. Enostavno, življenje nas sili v nenehno spremljanje informacij in novosti, ki se pojavljajo na celotnem področju družbenega življenja. Predvsem pa je tu pomembna organizacija, da posameznika motivira za pridobivanje ustreznih kompetenc, ki omogočajo izboljšanje tako življenja kot dela posameznika.

Stresne in anksiozne motnje ter depresija, ne le da so zelo pogoste, "ampak tudi močno okrnijo kakovost življenja in človekovo delovanje v socialnih in drugih stikih" (Dernovšek idr., 2006: 3). Toda nihče ne more pričakovati od delodajalca ali države, da mu bo zagotovila delo brez stresa, saj je stres sestavni del življenja, pri policistih pa vsakodnevnega dela. Bolj pomembno je, da ob izpostavljanju stresnim dejavnikom znamo le-te prepoznati, zaznati fiziološke, psihološke in vedenjske posledice in se na ta način uspešno zoperstaviti negativnim posledicam. Načinov za premagovanje stresa je zelo veliko. "Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna fizična aktivnost, meditacija in druge metode za sproščanje, zdrav življenjski slog in upravljanje časa" (Treven, 2005: 61). V nadaljevanju bom najprej predstavil le tiste, ki ne zahtevajo večjih finančnih vložkov ali drastičnih sprememb v našem življenju.

Fizične aktivnosti, kot so delo na vrtu, sprehod, kolesarjenje, ples, športna rekreacija ipd. pomagajo, "da okrepimo mišice in s tem razbremenimo kosti" (Oberbeil in Rahn-Huber, 2001: 46), hkrati pa so lahko uvod v bolj sistematičen pristop k odpravljanju stresorjev in njihovih negativnih posledic. Toda splošno znano dejstvo je, da stresa ni mogoče odpraviti zgolj s telesnimi vajami saj se tudi ne kaže zgolj na našem fizičnem telesu. Potreben je celovit pristop. Branje knjig je idealno sredstvo za začetek sprememb našega vsakdana. V knjigah lahko najdemo bogate zakladnice znanja, ki pripovedujejo modre, moralne in duhovne lekcije iz vseh svetovnih tradicij o vsem, kar s(mo) do danes ljudje spoznali (Kornfield in Feldman, 1998). "Zdrava prehrana je temelj zdravega načina življenja in pripomore k preprečevanju razvoja mnogih bolezni" (Rotovnik-Kozjek, 2004: 14). Zaradi narave dela ima večina policistov na terenu težave, da bi lahko imeli "normalen" način prehranjevanja. Pitje vode pa je za naš organizem in počutje veliko bolj pomembno, kot si mislimo. Za policiste, ki opravljajo izmensko delo ter imajo neenakomeren delovni čas je to dodatna ovira, da bi lahko upoštevali načela zdrave prehrane, zato se morajo dodatno potruditi, da dosežejo vsaj minimalno raven, ki se še šteje med sprejemljive oziroma normalne.

V naslednji številki bo zaključena serija člankov o policijskem stresu. Predstavljene bodo predvsem vzhodnjaške tehnike, saj se Zahod v zadnjih desetletjih čedalje bolj obrača k vzhodnjaškim tehnikam sproščanja in celo zdravljenja (Benesch, 2006). Glavni razlog je, da tako zdravniki kot psihologi priznavajo, da so za mnoge bolezni in motnje v našem razpoloženju krivi psihosomatski razlogi. Tega so se v Indiji in na Kitajskem zavedali že pred tisočletji.

Viri:

  • Benesch, H. (2006). S trkanjem do zdravja: odpravljanje telesnih in duševnih težav s tehniko EFT. Ljubljana: Aura.
  • Dernovšek, M., Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
  • Kornfield, J., Feldman, C. (1998). Hrana za dušo: zgodbe srca in duha. Ljubljana: DZS.
  • Oberbeil, K., Rahn-Huber, U. (2001). Za zdravje in dolgo mladost: tudi vi ste lahko videti 10 let mlajši. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Rotovnik-Kozjek, N. (2004). Gibanje je življenje. Ljubljana: Domus.
  • Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.