Pridružite se nam:

Psihosocialna zaščita

Adil Huselja, Revija Obramba, december 2010

Operativno delo policistov je stresno že zaradi narave dela, saj so pogostokrat izpostavljeni travmatičnim dogodkom in nevarnostim. Zaradi prepletanja delovnih in organizacijskih dejavnikov stresa ter službenih in osebnostnih kompetenc pri opravljanju uradnih nalog sodijo v poklicno skupino, ki je ena izmed najbolj izpostavljenih, stresnih in psihično obremenjujočih. Zato morajo sistemski ukrepi zagotoviti policistom psihosocialno zaščito.

Globalna finančno-gospodarska kriza je korenito posegla tudi v poslovanje javnega sektorja v državah po vsem svetu.

Zaradi krčenja državnih proračunov in drugih težav, ki jih imajo aktualne vlade (skoraj) v vseh državah sveta, so javni - državni uslužbenci izpostavljeni številnim ukrepom, med katerimi so poleg zamrznitve plač, zmanjševanja ali celo ukinjanja določenih bonitet, prerazporeditev na druga delovna mesta, tudi (prisilni) večmesečni neplačani dopusti in odpuščanja. Med javnimi uslužbenci so stavkali tudi policisti, ne zgolj v Sloveniji, ampak bolj ali manj v vseh evropskih državah. Odzivi in intenzivnost protestov so bili različni, v nekaterih državah so jih izvedli mirno in brez javne manifestacije, drugod pa bolj intenzivno, množično in s posledicami, ki jih je čutila tudi javnost. Najbolj radikalen je bil odziv policistov in vojakov v Ekvadorju, kjer so se protesti sprevrgli v pravo malo vojno, v naši bližini pa v Romuniji, kjer so policisti kar v uniformah protestirali pred predsedniško in vladno palačo v Bukarešti proti načrtovanem zmanjšanju zaposlenih in 25 odstotnem znižanju plač.

Dejstvo je, da so policisti med najbolj izpostavljenimi državnimi uslužbenci. Zaradi nenehnih vseobsegajočih sprememb, naraščajoče varnostne problematike ter krčenja števila zaposlenih imajo vse več dela, saj reorganizacije od zaposlenih praviloma zahtevajo, da se enako delo opravi z zmanjšanim številom zaposlenih. Vlada Republike Slovenije poskuša s številnimi ukrepi zmanjšati javno porabo ter poslovanje prilagoditi varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo enake storitve javnega sektorja z manj proračunskega denarja. Pri tem pa se ukinjajo ali zmanjšujejo stroški poslovanja na tistih področjih, ki niso najbolj nujna in pomembna, kamor sodijo tudi aktivnosti oziroma stroški na področju usposabljanja in pridobivanja kompetenc s področja čustvene inteligence in vključevanja policistov v protistresne programe. Kljub napovedani reorganizaciji, znotraj katere najbolj odmeva odločitev o ukinitvi treh policijskih uprav zaradi racionalizacije, boljše organizacije in povečanja operativne zmogljivosti, policija postopoma uresničuje zastavljen program zagotavljanja psihosocialne zaščite policistov.

Dosedanji sistemski ukrepi

Med prvimi splošnimi ukrepi so bili periodični sistemski zdravniški pregledi zaposlenih. Slednji se izvajajo v ambulanti, ki deluje v sklopu Službe za varnost in zdravje pri delu, v Uradu za upravljanje s človeškimi viri, ki od zadnje reorganizacije deluje znotraj Sekretariata Ministrstva za notranje zadeve - MNZ. Znotraj policijskih uprav so za to področje dela zadolženi socialni delavci/kadroviki, zdravniki in psihologi pa so zaposleni na državni ravni pod okriljem MNZ. Policisti imajo zagotovljeno psihološko pomoč v strokovni službi za medicino dela, kamor lahko pridejo sami brez vednosti nadrejenih, psihologa pa lahko obiščejo tudi v zunanjih ustanovah. (Rusjan, Ritmanič, 2009). Glede psihološke pomoči je v policiji še slabša situacija kot v družbi, kjer obisk psihologa velja za sramoto. Zaradi policijske subkulture je tovrstna stigmatizacija še večja, policisti pa se ji izogibajo tudi zaradi nadaljnjih postopkov ugotavljanja njihovih psiho-fizičnih sposobnosti za opravljanje uradnih nalog, povezanih z izvajanjem pooblastil.

V zadnjih desetih letih je Policija izvedla naslednje sistemske ukrepe, ki so vplivali na bolj strokoven in dosleden pristop k obravnavi tovrstne problematike:

  • leto 2000: Nadaljevanje protistresnega programa za policiste, ki se je v policiji začel izvajati v letu 1998;
  • leto 2003: Dokument Možnosti psihosocialne pomoči delavcem Policije, MNZ je predvideval konkretne ukrepe, vendar med delavci zaradi različnih razlogov ni bil sprejet, tako da ni bilo kvalitativnega premika;
  • leto 2005: Generalna policijska uprava - GPU je pripravila "Usmeritve ob psihičnih težavah delavcev", v katerih so navedli priporočila, kdaj je napotitev strokovnemu delavcu potrebna. Poleg temeljnih dejstev in ukrepov nadrejenih so v usmeritvah navedli tudi rizične skupine delavcev (Rusjan, Ritmanič, 2009), za katere so bolj ali manj te usmeritve veljale, med njimi pa so bili tisti, ki so imeli težave s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač, psihoaktivnih snovi, zlorabo prepovedanih drog, duševno zmedenostjo in samomorilnim vedenjem;
  • leto 2008: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji je izboljšal pravno varnost policistov in s tem tudi sistemsko posegel na to področje;
  • leto 2009: zagotovitev ustrezne zaščite ogroženih delavcev policije in njihovih bližnjih, s strožjim in bolj doslednim ukrepanjem v primerih, ko so bila storjena kazniva dejanja napada na uradno osebo;
  • leto 2009: opravljeni sta bili raziskavi organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenim v MNZ in Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve ter raziskave o zadovoljstvu z delom in zaupanju, o ugledu in medsebojnih odnosih v policiji ter o organizacijskem vedenju v policiji, ki sta potrdili pomembnost primernega delovnega okolja na medsebojne odnose, preprečevanje nezaželenih oblik vedenja in pojave mobinga;
  • leto 2009: Okrogla miza "Meja med zagotavljanjem strokovnosti policije in mobingom", ki jo je organiziralo združenje policijskih šefov ob podpori GPU;
  • leto 2009: Strokovni posvet "Zaščita in pomoč policistom", na katerem so bile predstavljene aktivnosti policije za zagotavljanje zaščite in pomoči ogroženim policistom in policistom, ki potrebujejo pomoč;
  • 1. december 2009: uvedba in zagotovitev 24-urne psihološke interventne pomoči za policiste, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju;
  • leto 2010: začetek projekta policijskih zaupnikov, ki temelji na znanem modelu pomoči "PEER – SUPPORT";
  • leto 2010: izvedba strokovnega posveta o psihološki pomoči in zaščiti policistov.
  • Na uvedbo sistemskih ukrepov so vplivale tudi številne raziskave, ki so jih na MNZ oziroma Policiji samostojno ali v sodelovanju z zunanjimi institucijami opravili, da bi ugotavili ustreznosti organizacije, delovne klime, medsebojnih odnosov in drugih segmentov, ki se nanašajo tako na organizacijsko kot individualno raven.

    Poleg tega so bile na Fakulteti za varnostne vede v sklopu diplomskih nalog študentov opravljene tudi raziskave, ki so opozarjale na dejavnike stresa in pomanjkljiv sistem dela na tem področju. V zadnjih dveh letih pa sta oba policijska sindikata intenzivneje opozarjala na to problematiko in zahtevala sistemske rešitve.

Protistresni program

Protistresni program se v policiji izvaja že od leta 1998 skladno s programom Zavoda za razvoj človekovih vrednot. Zavod deluje v sklopu mednarodne organizacije Art of Living Fundation, ki je največja neprofitna, izobraževalna in humanitarna organizacija in je prisotna v več kot 150 državah sveta. Edina slaba stran tega programa je udeležba, saj "se je zaradi omejenih finančnih sredstev protistresnega programa do zdaj lahko udeležilo le približno 4,5 odstotka zaposlenih v Policiji, potrebe in tudi želje pa so bistveno večje" (Višnikar, Turk, 2008: 158). Na tečaju se udeleženci naučijo telesnih vaj, meditacije in tehnik dihanja, med drugim tudi tehnike Sudarshan Kriya®, ki ima izredno poživljajočo moč. Visoke povprečne ocene o primernosti vsebine programa, prenosu znanja, doseganju ciljev in ostalih postavkah potrjujejo kvalitetno vsebino programa, dobre sposobnosti in komunikacijo med predavatelji in udeleženci ter zelo dobre rezultate tridnevnih seminarjev, ki jih izvajajo v vadbenem centru v Gotenici. Zato je smotrno "pogledati", kdo stoji za tem programom in zakaj je ta program tako uspešen.

Ustanovitelj fundacije Art of Living, njegova svetost Sri Sri Ravi Shankar je starodavno znanje o jogi prilagodil potrebam in zmožnostim današnjega človeka ter sodobnemu življenjskemu stilu. Znanost o dihu, ki jo je razvila joga pred več kot 5.000 leti je ena prvih znanosti, ki je ugotovila tesno povezavo uma in čustev. Ena najbolj vseobsegajočih dihalnih tehnik, ki jih ponuja ta znanost je zagotovo Sudarshan Kriya®, ki jo poučuje Art of Living. Z uporabo določenih ritmov dihanja se iz telesa odstranjuje stres in njegove negativne posledice, hkrati pa se podprejo notranji organi in telesni sistemi, z zagotavljanjem preobrazbe močnejših čustev pa se umiri tudi um, kar zelo pozitivno vpliva na počutje človeka.

V preteklih letih so bili učinki tečajev predmet nekaterih znanstvenih raziskovalnih projektov, pri čemer so ugotovili, da so tehnike, ki jih učijo, povzročile: znižanje nivoja stresa (znižanje kortizola - stresnega hormona), znižanje holesterola (še posebej nivo škodljivega holesterola LDL), zmanjšanje mlečne kisline, porast celičnih "varuhov" našega imunskega sistema in s tem izboljšanje imunskega sistema, večjo možgansko aktivnost, boljšo koncentracijo, globlji počitek s sočasno zbranostjo, zmanjšanje strahu in depresije. Redna oziroma vsakodnevna vadba nam povrne notranje ravnotežje, počutimo se bolje, hkrati pa se zavemo pomena življenja v sedanjem trenutku. Učinkovitost Sudarshan Kriye® in spremljajočih vaj potrjuje tudi dejstvo, da je opisane tehnike naučila več kot 20 milijonov ljudi po celem svetu. Tudi pri nas organizirajo tečaje po programu SMART, s katerim širijo znanje o obvladovanju stresa in izvajajo rehabilitacijo. Program nudijo in izvajajo tudi zapornikom v zaporih, v prehodnih domovih, pogojno izpuščenim osebam, ogroženim mladostnikom, žrtvam kriminala in uslužbencem organov pregona. Poleg naštetih, člani fundacije sodelujejo ali samostojno delujejo še na številnih humanitarnih in izobraževalnih projektih.

24-urna psihološka interventna pomoč

Od 1. decembra 2009 je za zaposlene v policiji vzpostavljena 24-urna psihološka interventna pomoč. Namen pomoči sta takojšnja psihološka podpora in lajšanje čustvene stiske policistov ob doživljanju travmatskega dogodka ter olajšanje normalnih procesov okrevanja po stresnem dogodku. Torej omilitev škodljivega vpliva stresnega dogodka, zmanjševanje začetne stresne reakcije, razbremenjevanje občutkov krivde, lajšanje normalnih procesov okrevanja po neobičajnem stresnem dogodku, krepitev pozitivnega soočanja s situacijo, seznanitev o kriznem odzivanju, o možnih reakcijah, posvet o obveščanju svojcev v hujših primerih, posvet o ravnanju z žrtvijo.

Na ta način se vsem zaposlenim zagotavlja pomoč ob čustveni stiski zaradi hujših stresnih dogodkov na delovnem mestu, kot so na primer: dogodki, v katerih je ogroženo lastno življenje ali življenje sodelavca; smrt ali hujša poškodba sodelavca; lastna hujša poškodba; obravnava prometne nesreče s hudimi telesnimi ali smrtnimi poškodbami oziroma obravnava prometne ali druge nesreče, v kateri so udeleženi bližnje osebe zaposlenega ali otroci; uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico lastno hujšo poškodbo, hujšo poškodbo ali smrt druge osebe; priča poskusu samomora ali samomoru; samomorilna ogroženost (lastna, sodelavca); primeri drugih osebnih težav in stisk, ki jih čutijo policisti; ogroženost policistov in družinskih članov (npr. zaradi resnih groženj ali napadov); primeri, ko policist želi svetovanje glede najprimernejših postopkov oziroma komunikacije z ljudmi, ki imajo psihične težave pri opravljanju nalog policije (www.policija.si).

Psihološko interventno pomoč izvajajo diplomirani univerzitetni psihologi, pomoč pa se izvaja na lokaciji, ki je najbliže kraju kriznega dogodka in kjer so razpoložljivi minimalni pogoji za nudenje pomoči. Sistem zagotavlja prihod psihologa na kraj dogodka najkasneje v roku treh ur po pozivu. Sicer pa se psihološka interventna pomoč lahko izvede tudi znotraj 24 ur po kriznem dogodku in nadaljuje po tem obdobju. Psihološka pomoč se lahko izvaja tudi v obliki zaupnega individualnega ali vodenega skupinskega pogovora, lahko pa tudi kombinirano. Posvet s psihologom je možen tudi le po telefonu, saj je obisk psihologa v policiji še vedno stigmatiziran. Od vzpostavitve projekta je interventno pomoč psihologov iskalo že več kot 30 policistov, kar je zagotovo pomemben premik na razbijanju stereotipov povezanih z obiskom psihologa. Razlogi za iskanje pomoči so bili zelo različni, v zadnjem času pa je vse več primerov, ko poiščejo policisti pomoč psihologov zaradi telesnih poškodb med intervencijami.

Projekt policijskih zaupnikov

Projekt policijskih zaupnikov je v bistvu nadgradnja projekta 24-urne psihološke pomoči v policiji. Temelji na znanem modelu "PEER SUPPORT", ki ga je uspešno uvedla in ga izvaja avstrijska policija, uporablja pa ga tudi FBI. Policijski zaupniki so usposobljeni policisti, ki poleg psihologov nudijo psihološko pomoč svojim kolegom. Za vlogo policijskega zaupnika je bilo prijavljenih 61 policistk in policistov, ki so se prijavili sami, ali pa so jih predlagale policijske enote. Od prijavljenih kandidatov jih je posebna komisija izbrala le 18, od tega 13 moških in 5 žensk. V izbirnem postopku so veljali strogi kriteriji, predvsem pa so prav vsi morali v svojem okolju in kolektivih uživati ugled in spoštovanje in imeti veliko operativnih izkušenj. Edino na takšen način lahko kolegom - policistom nudijo ustrezno pomoč, saj so tudi sami "občutili" operativno policijsko delo in so se srečevali z enakimi ali podobnimi situacijami, kot njihovi kolegi, ki potrebujejo psihološko pomoč.

Trenutno poteka usposabljanje izbranih zaupnih oseb, ki delo policijskih zaupnikov pravzaprav neformalno že opravljajo. Delovna skupina psihologov pripravlja program nudenja psihološke pomoči in sodeluje pri vzpostavitvi mreže psihosocialne pomoči z bodočimi zaupniki in psihologi tako na GPU kot tudi na policijskih upravah. Policijski zaupniki bodo tako tvorili mrežo psihosocialne pomoči v državi in bodo prvi, na katere se bodo policisti s svojimi težavami obračali. Glede na odzive zaposlenih so v vodstvu policije prepričani, da je projekt med policisti in njihovimi nadrejenimi zelo dobro sprejet.

Viri:

  • Povše, Pesrl, T. (2009). Raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenim v MNZ in Inšpektoratu RS za notranje zadeve, strokovna priloga Varnosti, št. 3. Ljubljana: MNZ RS, Policija.
  • Rusjan, Ritmanič, V. (2009). Psihosocialna pomoč v dosedanji praksi v policiji. Zbornik prispevkov »Zaščita in pomoč policistom«. Ljubljana: MNZ RS, Policija.
  • Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in evalvacija protistresnega programa za policiste. Bilten slovenske vojske, str. 151 – 159. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
  • www.policija.si