Pridružite se nam:

Policijska postaja kot temelj

Adli Huselja, Revija Obramba, avgust 2010

Policija deluje na treh organizacijskih ravneh, prebivalci pa najbolj čutimo delovanje policije na lokalni ravni oziroma v okoljih, kjer živimo in delamo. Policisti so na policijskih postajah štiriindvajset ur, vse dni v letu, ob vsakem vremenu zadolženi za zagotavljanje varnosti in opravljanje nalog policije, zaradi česar so med najbolj obremenjenimi uslužbenci policije.

Na dan 31. 12. 2009 je bilo v policiji zaposlenih 6.842 policistov, od tega 6.154 uniformiranih in 1.688 neuniformiranih. Velika večina je zaposlenih na policijskih postajah (v nadaljevanju PP) v enajstih policijskih upravah (v nadaljevanju PU) na celotnem območju države. Na območjih PU so za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali na določenem področju ustanovljene PP. Trenutno je v slovenski policiji 77 PP za splošno delovno področje, 11 prometnih PP, 12 postaj mejne policije, 6 PP za izravnalne ukrepe in 5 PP s posebnim delovnim področjem, med katerimi so letališka, pomorska, konjeniška in PP vodnikov službenih psov. Policija oziroma PP izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, razdeljenem na policijske okoliše. Posebna metoda policijskega dela pa so policijske pisarne, ki so namenjene predvsem svetovanju, sprejemanju obvestil, zbiranju informacij in drugim ne-interventnim opravilom (www.policija.si).

Poleg 62 policijskih pisarn je na območju PP še 46 mejnih prehodov, ki tvorijo okvir za delovanje Policije na lokalni ravni.

Podrobnejša predstavitev organizacije in vsebine dela na PP pa bo razkrila obremenjenost posameznih delovnih mest in stresne dejavnike, ki vplivajo nanj.

Vodstvene naloge na policijski postaji

PP vodi komandir, ki načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti PP, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor PU. Komandir je za svoje delo, stanje na PP in delo PP odgovoren direktorju PU. Vsak komandir ima najmanj enega pomočnika, kar je odvisno od sistemizacije delovnih mest in (varnostne) problematike. Komandir je s pomočniki prvi v vrsti policijskih menedžerjev, saj je odgovoren za delo vseh policistov na PP, predvsem pa mora delo organizirati, da policisti z opravljanjem policijskih nalog zagotavljajo varnost na območju PP. Kronična kadrovska podhranjenost zadnjih let je bila, marsikje pa je še vedno, precejšen stresor, saj so ob pomanjkanju policistov, zakonskih in finančnih sredstev za izplačilo nadur in delovne uspešnosti, komandirji delo organizirali skladno z gasilsko doktrino, da so bolj ali manj gasili "varnostne požare".

V ospredju so bili interventni dogodki in neodložljive zadeve, proaktivni in preventivni del pa je bil potisnjen v ozadje. Obremenjenost komandirjev in pomočnikov se razlikuje od števila zaposlenih policistov in drugih uslužbencev ter varnostne problematike. Z varnostno problematiko so najbolj obremenjene PP regijskih središč, kjer so tudi sedeži PU, vendar to ne pomeni, da so ti komandirji bolj obremenjeni od tistih, ki vodijo manjše ali področne PP, saj manjše število pomočnikov in policistov otežuje (kvalitetno) organizacijo dela. Zato se v teh enotah pogosto dogaja, da komandir poleg vodstvenih nalog opravlja tudi administrativna dela, opravlja naloge dežurnega PP in celo intervenira ali opravlja oglede krajev kaznivih dejanj in prometnih nesreč. S "prevzemom prekrškovnega prava" se je na PP obseg administrativnega dela še dodatno povečal, kar je dodatno obremenilo vodstvene in administrativne uslužbence. Komandir tudi skrbi, da vsi policisti opravljajo naloge zakonito in skladno s strokovnimi standardi in načeli.

Poleg upoštevanja specifičnosti posameznih območij mora pri razporejanju upoštevati tudi usmeritve za delo na posameznih področjih ter se prilagajati akcijskemu delu, ki se izvaja na območju PU oziroma celotne države, kar je lahko ob drugačni "lokalni" varnostni problematiki precejšen stresor.

Poleg komandirja in pomočnikov so za vodstvene naloge zadolženi tudi dežurni PP, ki sami ali z vodjo izmene skrbijo, da delo poteka nemoteno in skladno z razporedom dela. Ravno slednji je eden večjih stresorjev za vodstvene delavce, saj je policijsko delo nepredvidljivo in se vnaprej pripravljeni razporedi dela zelo pogosto spreminjajo, saj je delo treba prilagajati varnostni problematiki in drugim potrebam. Spremembe razporeda ne vplivajo stresno le na komandirja ampak tudi na ostale policiste, saj nevsakdanji delovni čas glede na problematiko in policijske naloge, delo ob vikendih ter prazničnih in dela prostih dnevih, negativno vplivajo na ustaljenost ritma za delo in počitek. Razmejitev med delom in prostim časom je za policiste dokaj težavna, kar še posebej velja za policistke, ki skladno s stanjem žensk v naši družbi, "nosijo" precejšnje breme tudi znotraj družine.

Dežurni policist

V času odsotnosti vodstvenih delavcev je dežurni PP odgovoren, da delo na PP poteka nemoteno. Sicer pa dežurni PP praviloma skrbi, da policisti samostojno ali v patruljah opravljajo delo po razporedu, skrbi za koordinacijo dela na območju PP, sprejema stranke - občane in telefonske klice oziroma prijave o dogodkih, o čemer vodi poročilo dežurnega in skladno z njimi odreja ukrepe. Prav tako sprejema in ustrezno reagira na depeše in druge dokumente, ki marsikdaj zahtevajo takojšnje (dodatno) angažiranje policistov. Sam ali s pomočnikom skrbi tudi za varnost objekta, še posebej odgovorna naloga pa so postopki pridržanih oseb, ko odrejajo določene ukrepe in nadzirajo stanje le teh. Ker je velika večina pridržanih oseb pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog so ti postopki tako nevarni kot stresni, saj so te osebe zaradi omenjenih substanc nasilne in napadalne ali v takšnem stanju, da se sploh ne zavedajo svoje okolice, njihove motorične sposobnosti pa so močno okrnjene. Zaradi (skoraj) neprestane napetosti pri opravljanju nalog, saj poleg koordinacije dela policistov skrbijo tudi za sprejemanje prijav o dogodkih ter kontakte in druge postopke z občani, je delo dežurnega precej odgovorno in s tem tudi stresno.

Vodja policijskega okoliša

Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, razdeljenem na policijske okoliše.

Vodja policijskega okoliša (v nadaljevanju VPO) zagotavlja razne oblike pomoči, opravlja preventivno dejavnost, sodeluje z državljani, organi lokalne oblasti, podjetji in drugimi subjekti. Večino svojega delovnega časa opravlja preventivne naloge, pri čemer svetuje občanom in drugim organizacijam pri izvajanju varnostnih ukrepov ter jim daje nasvete in navodila v zvezi preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov. Prav tako sodeluje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, odkrivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj in prekrškov ter drugih iskanih oseb; obiskuje oškodovance in žrtve kaznivih dejanj, vrača najdene oziroma zasežene predmete, zagotavlja strokovno pomoč ostalim policistom ter pripravlja poročila, programe in ukrepe povezane z varnostnimi razmerami v policijskem okolišu. Zaradi kadrovske problematike na nekaterih PP pa so (bili) VPO primorani opravljati klasično policijsko delo v patruljah in intervencijskih skupinah, kar je (bilo) glede na njihovo poslanstvo izredno stresno

Sicer pa je vsebina dela VPO ena izmed najbolj prijaznih policijskih nalog, saj delo ni neposredno povezano z asocialnimi osebami ali zgolj z varnostnimi (problematičnimi) dogodki, ki so pogostokrat tudi nevarni. Tako kot so bili v socialističnih časih "rajonski" so tudi današnji VPO tisti policisti, ki jim občani bolj zaupajo in se na njih obračajo, kadar se srečujejo z varnostno problematiko oziroma dogodki. Zato ni presenetljivo, da so VPO manj odsotni zaradi poškodb pri delu in bolezni kot policisti, kar je posledica vsebine njihovega dela. Nedvomno so manj izpostavljeni stresnim situacijam kot policisti v patruljah, ki se bolj ali manj ves čas srečujejo z interventnimi nalogami, kjer so poleg postopkov z osebami podvrženi tudi časovnemu pritisku in večjemu obsegu dela.

Policist kriminalist

Več kot 80 % delovnega časa policisti kriminalisti namenijo obravnavi kaznivih dejanj, pri čemer odkrivajo in raziskujejo kazniva dejanja ter prijemajo storilce le teh; opravljajo oglede krajev kaznivih dejanj; načrtujejo in usmerjajo raziskovanje posameznih kaznivih dejanj z zbiranjem obvestil in potrebnih dokazov; pripravljajo dokumente, zapisnike, poročila, kazenske ovadbe in druge dokumente; fizično in operativno nadzorujejo kriminalna žarišča ter druge preventivne in represivne naloge povezane s kriminaliteto na območju PP.

Zaradi administrativnega dela morajo policisti kriminalisti precej časa preživeti v pisarni, kjer pripravljajo navedene dokumente. Njihovo delo je izredno stresno, saj je treba najprej odkriti storilce kaznivih dejanj, potem pa poiskati in utemeljiti dokaze. Zbiranje obvestil zahteva veliko truda, saj poleg osebnih razgovorov policisti kriminalisti morajo ves čas povezovati in hkrati preverjati ugotovljena dejstva na kraju kaznivega dejanja, zbrana obvestila od občanov oziroma prič ter osumljencev. Miselna obdelava ugotovljenih dejstev pogosto kriminaliste vodi v miselni svet kriminala, kar je dokaj pogosto pri kriminalistih, ki se ukvarjajo s "težjimi" oziroma bolj zahtevnimi primeri. Razgovori oziroma zaslišanja osumljencev so izredno zahtevna, saj zahtevajo temeljito pripravo, skladno z značilnostmi kaznivega dejanja, saj se tudi storilci med seboj razlikujejo. Zaslišanje osumljencev s področja gospodarske kriminalitete je povsem drugačno od zaslišanja nasilneža ali "klasičnega" tatu.

Izpostavljenost policistov kriminalistov grožnjam je precejšnja, saj ravno oni obravnavajo nasilneže in člane kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z najhujšimi oblikami organiziranega kriminala, med katerimi je precej tudi oboroženih ali povezanih s kriminalnimi združbami iz drugih držav. Dodatno stresno obremenitev predstavljajo tudi žrtve, še posebej s področja krvnih deliktov ali v primerih, ko so žrtve najmlajši. In čeprav to delo opravljajo starejši policisti z izkušnjami in daljšim delovnim stažem ter so »vajeni vsega hudega« tovrstni stresni dogodki dolgoročno negativno vplivajo na zdravje in počutje policistov kriminalistov. Sicer pa med najbolj obremenjujoče stresne dejavnike policistov vplivajo odločitve sodišč, ki z oprostilnimi in zavrženimi sodbami "razvrednotijo" delo, s čimer ne razburijo samo policistov ampak tudi javnost (Eman, Gorenak, 2006).

Policist

Ne glede na kateri PP policisti opravljajo svoje delo je njihovo delo izredno stresno, saj se srečujejo z vsemi varnostnimi dogodki, ki zahtevajo visoko usposobljenost in profesionalen odnos. Večino delovnega časa preživijo na terenu - območju PP, kjer samostojno ali v patruljah, peš, z (motornim) kolesom, osebnim avtom ali intervencijskim vozilom opravljajo naloge policije, določene z Zakonom o policiji, in sicer: 1. varujejo življenja, osebno varnost in premoženje ljudi; 2. preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo kazniva dejanja in prekrške, odkrivajo in prijemajo storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izročajo pristojnim organom in zbirajo dokaze ter raziskujejo okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; 3. vzdržujejo in vzpostavljajo javni red; 4. nadzorujejo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; 5. varujejo državno mejo in opravljajo mejno kontrolo; 6. opravljajo naloge, določene v predpisih o tujcih; 7. varujejo določene osebe, organe, objekte in okoliše in 8. izvajajo naloge, določene v zakonih in podzakonskih predpisih (www.policija.si). Preostali delovni čas, ki ga je po mnenju številnih strokovnjakov veliko preveč, pa policisti porabljajo za pripravo poročil in drugih dokumentov s svojega delovnega področja.

Zaradi "prvega kontakta" z občani, ki kršijo določene zakone ali žrtvami, ki od njih pričakujejo ukrepanje zoper storilce, je veliko asocialnih osebnosti (duševno motene osebe, alkoholiki, uživalci prepovedanih drog, nasilneži, …) zaradi česar so policisti močno izpostavljeni stresnim dejavnikom. In čeprav nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da represivno delo policistov, ki odrejajo ukaze in omejujejo gibanje osebam v postopku; kaznujejo in podajajo poročila in kazenske ovadbe; uporabljajo prisilna sredstva in se pretepajo; s svojimi postopki posegajo v človekove svoboščine in pravice; ni močan stresni dejavnik, ker se policisti zavedajo težavnosti tega poklica in okoliščin delovanja, se vendarle izpostavljenost številnim stresnim dogodkom kaže izrazito negativno, kar vpliva na zdravje in počutje in nenazadnje na (učinkovito) delo policistov. Vsekakor pa je občutljivost na stresorje odvisna od vsakega posameznika, njegove osebnosti, usposobljenosti in pripravljenosti za opravljanje teh nalog.

Tudi pri policistih ne velja pravilo, da so z velikostjo PP oziroma varnostno problematiko policisti bolj obremenjeni. Dejstvo je, da policisti v ljubljanski regiji rešijo (skoraj) polovico varnostne problematike v državi in da občasno policisti v patruljah, tako kot gasilci, z vkljopljenimi modrimi utripajočimi lučmi in sireno hitijo z enega intervencijskega dogodka na drugega. Reševanje interventnih dogodkov in naknadna priprava ustreznih poročil oziroma dokumentov povezanih z dogodki je naporno in obremenjujoče delo, ker policisti nimajo časa sproti "zaključevati zadev".

Na območjih PP, kjer ni takšne problematike pa so policisti izpostavljeni okoliščinam, ko samostojno pokrivajo celotno območje tako, da vse dogodke morajo obvladati sami, kar velja tudi takrat, ko so ogroženi ali napadeni. Vsaka PP pač ima svoje specifičnosti, med katerimi so tudi takšne, ki dodatno obremenjujejo in ustvarjajo stresne okoliščine. Enako velja za policiste, ki opravljajo delo na morju, s službenim konjem ali službenim psom ali je njihovo delo specifično zaradi drugih razlogov.

Zaključek

Na podlagi navedenih dejstev lahko ugotovimo, da veliko dejavnikov lahko uvrstimo v kategorijo organizacijskih in delovnih stresorjev. Ravno zaradi tega je zelo pomembno, da komandir s pomočniki in vsemi zaposlenimi ustvarja ugodno delovno klimo in dobre medosebne odnose. Če se policisti s terena in iz neugodnih situacij vračajo v varno zavetje PP, bodo veliko lažje prenesli obremenitve, če pa ob vrnitvi doživljajo pritisk in nove konflikte z vodstvom ali kolegi, se bodo posledice stresa le še stopnjevale, kar negativno vpliva na vse zaposlene in nenazadnje na uspešnost in učinkovitost kolektiva. Poleg kompetenc policistov za prepoznavanje in odpravljanje stresorjev je zato zelo pomembna tudi visoka kompetentnost vodstvenih delavcev, saj vsak sistem tvorijo predvsem ljudje.

Viri

  • Eman, K., Gorenak, V. (2006). Odločitve sodišč kot eden povzročiteljev stresa pri policistih. V zborniku prispevkov 7. Dnevi varstvoslovja, str. 355 - 365. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.
  • www.policija.si
  • Zakon o policiji (2009). Ljubljana: Uradni list RS, št. 66/2009.