Pridružite se nam:

Organizacijski dejavniki pri nastanku stresa

Adil Huselja, Revija Obramba, (april 2010)

V prizadevanjih za čim boljšimi rezultati poslovanja, delovnimi uspehi, uspešno kariero, organizacije in posamezniki pogosto pozabijo na varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. V času globalne recesije in finančne krize pa je to področje še bolj izpostavljeno. Organizacije iščejo rešitve za zmanjšanje stroškov poslovanja, kar v delovni proces vnaša vrsto novih okoliščin, med katerimi je precej takšnih, ki dodatno ustvarjajo pritisk na zaposlene, zaposleni pa se trudijo dosegati zastavljene cilje, tudi na račun svojega prostega časa in kvalitete življenja. Tudi v policiji.

Prav vsako delovno okolje vsebuje določene dejavnike stresa, ki se razlikujejo tako po vsebini, intenzivnosti in posledicah. Zaradi posledic stresa, ki se kažejo tudi z bolniško odsotnostjo se bolj ali manj vse organizacije zavedajo tega problema. V Sloveniji je vsak dan zaradi bolniške odsotnosti odsotnih skoraj 40 tisoč zaposlenih, v zadnjih desetih letih pa zaradi bolniške odsotnosti vsako leto izgubimo med 10 in 11 milijonov delovnih dni. Delež izgubljenih dni na ravni države je sicer pod ciljnim pragom petih odstotkov, a so pri Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), Ministrstvu za obrambo in državni upravi nasploh - ti deleži višji kot drugje. Neposredni stroški bolniških nadomestil v Sloveniji znašajo okoli 450 milijonov evrov letno. Zdravstveni absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ni zgolj posledica zdravstvenih težav zaposlenih, ampak izvira tudi iz delovnega in socialnega okolja. Je tudi pokazatelj izpostavljenosti večjim stresnim obremenitvam in vpliva organizacijskega okolja tako na počutje zaposlenih kot število poškodb pri delu.

Organizacije in stres

Številni strokovnjaki se ukvarjajo s preučevanjem organizacije oziroma sistema dela kot glavnega dejavnika stresa. To ni presenetljivo, saj je vsak tretji delavec v Evropi izpostavljen stresu, kar predstavlja več kot 40 milijonov ljudi. Vsako leto je zaradi stresa izgubljenih več kot milijon delovnih dni ali vsaj 20 milijard evrov. Po grobih ocenah je svetovno povprečje od 0,5 do 3,5 odstotka družbenega proizvoda (Treven, 2005), v Sloveniji pa "približno 4 odstotka bruto domačega proizvoda izgubimo na račun psihosocialnih težav" (Ozara, 2008: 33). V Evropski uniji sta varnost in zdravje delavcev zaščitena s pristopom, ki temelji na oceni in obvladovanju tveganja (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu).

Poslanstvo policijskih organizacij v sodobnem svetu je zagotavljanje varnosti prebivalcem in pravne države, pri čemer uporabljajo pooblastila, zaradi katerih je njihovo področje delovanja zelo odgovorno in občutljivo. Delo policistov je javno in je zelo izpostavljeno vse bolj kritičnemu odnosu javnosti, kar dodatno otežuje strokovno delo. Zato ni presenetljivo, da številne raziskave potrjujejo, da je delo policistov med najbolj stresnimi in nevarnimi (Višnikar, Turk, 2008). Poleg spremenjenih družbenih razmer, številnih organizacijskih sprememb in prilagajanja evropskim pravnim in drugim standardom so na organizacijo in vsebino dela slovenskih policistov vplivale tudi nove pojavne oblike nasilja in porast hujših oblik kriminala. Ravno zaradi narave dela policistov je vodstvo policije oziroma MNZ postavljeno pred "misijo nemogoče", saj je nemogoče v celoti odpraviti stresne dejavnike iz delovnega okolja, ker policisti opravljajo zahtevno delo 24 ur na dan in 365 dni na leto. Toda s sistemskim pristopom in ukrepi lahko bistveno vplivajo na obseg organizacijskega stresa.

Organizacijski dejavniki stresa

Tako kot v vseh drugih organizacijah so tudi v Policiji organizacijski dejavniki stresa, ki so povezani z organizacijsko ravnijo, kompleksnostjo, spremembami in mejnimi vlogami. Ni potrebno posebej izpostavljati pomembnosti ustrezne organiziranosti, da lahko policija kot organ v sestavi MNZ deluje strokovno in učinkovito, v zadnjem času pa še čimbolj racionalno. Policija deluje na treh organizacijskih ravneh, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni, kjer so prisotni specifični organizacijski dejavniki.

Državna raven

Notranje organizacijske enote GPU strateško usmerjajo, načrtujejo, organizirajo in nadzorujejo področje dela za celotno policijo. V skladu s 3. členom Zakona o policiji opravljajo naloge policije, spremljajo, proučujejo in pripravljajo analize, poročila in druge skladne predloge za odločanje ter pripravljajo zakonske in podzakonske predpise s področja policijskega dela (http://www.policija.si). Na najvišji organizacijski ravni pri vodstvenih delavcih prihaja do konflikta vlog, negotovosti vloge in prevelike obremenjenosti (Treven, 2005). Vodstveni delavci imajo tudi precej časovnih omejitev in rokov, ki jih morajo upoštevati, posameznim dejavnostim pa lahko posvetijo razmeroma malo časa. Poleg tega so odgovorni za zaposlene, ki so zaposleni znotraj organizacijskih enot, zelo pogosto pa so tudi "linijsko" odgovorni. To pomeni, da so odgovorni za delo na posameznem področju in bolj kot na višji ravni delujejo, imajo večji vpliv na delo in s tem tudi večjo odgovornost. Največjo odgovornost ima generalni direktor policije, ki poleg odgovornosti za delovanje celotne policije kot organa, nosi odgovornost tudi za sleherno uradno dejanje vsakega policista.

Regionalna in lokalna raven

Odgovornost se prenaša z državne na regionalno in od tam še na lokalno raven do slehernega policista. Slovenija je razdeljena na 11 PU, ki na regijski ravni skrbijo za varnost ljudi in njihovega premoženja. Vodijo jih direktorji, ki jih imenuje in razrešuje ministrica na predlog generalnega direktorja policije. Na območju PU so za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela PU ustanovljene PP, ki jih vodijo komandirji. Posebna metoda policijskega dela so policijske pisarne. Gre za delovni prostor, namenjen policijskemu delu. Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, razdeljenem na policijske okoliše. Vodje policijskih okolišev zagotavljajo razne oblike pomoči, opravljajo preventivno dejavnost, sodelujejo z državljani, organi lokalne oblasti, podjetji in drugimi subjekti.

Zaposleni na nižjih ravneh so izpostavljeni stresu predvsem zaradi prevelike obremenjenosti, kar je v večini primerov posledica kadrovskega primanjkljaja v policijskih enotah ter varnostne problematike. Sicer pa znotraj območja vsake PU so PP, ki so varnostno bolj, druge pa manj obremenjene. In čeprav so policisti na varnostno obremenjenih območjih veliko bolj zaposleni in s tem tudi izpostavljeni številnim stresnim dejavnikom za svoje delo prejemajo skoraj enako plačilo kot policisti na manj obremenjenih PP. Toda ne glede na statistično primerjavo policijskih enot so zgostitve varnostnih dogodkov v zadnjih letih evidentirane prav na vseh PP, kjer so policisti izpostavljeni specifičnim policijskim stresorjem. Policisti na PP opravljajo naloge na različnih področjih: od kriminalitete, cestnega prometa, mejne problematike do področja splošnih policijskih nalog, znotraj katerega pokrivajo bolj ali manj vsa področja, ki se nanašajo na javni red in mir ter varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Tako kot so PP različno obremenjene so različno obremenjeni tudi policisti, ki opravljajo policijske naloge na posameznih področjih oziroma delovnih mestih, kjer se poleg preobremenjenosti pojavljajo tudi delovna mesta, ki so stresna zaradi premajhne obremenjenosti ali enoličnosti. Takšna delovna mesta so zagotovo delovna mesta policistov, ki fizično varujejo policijske objekte, kar je sicer odgovorno delo a v primerjavi z operativnim delom na terenu precej enolično in nezanimivo. Sicer pa se policisti pogostokrat srečujejo tudi s konfliktom vloge, ki izhaja iz nasprotujočih si zahtev nadrejenih in osebnih pričakovanj ter pričakovanj občanov.

Organizacijska kompleksnost se v policiji kaže zaradi izredno širokega spektra delovanja, saj bolj ali manj policisti morajo poznati vse veljavne zakone, ki določajo pristojnosti policije. In ker med ljudmi prevladuje mnenje, da so policisti pristojni prav za vse (negativne) dogodke, se policisti pogostokrat znajdejo na kraju, kjer ugotovijo, da so za reševanje pristojne druge institucije ali organi. Zato morajo tudi ta področja poznati, da lahko podvzamejo ustrezne ukrepe ali da znajo vsaj svetovati občanom. In marsikdaj so tovrstni dogodki močni dejavniki stresa, ker občani od policistov pričakujejo ukrepanje, sami pa za to nimajo pooblastil. Poleg zakonov policisti morajo poznati tudi veliko število usmeritev in okrožnic, ki jih službe na GPU pripravljajo za izvajanje konkretnih nalog na območju PU oziroma PP z navedenih področjih policijskega dela. Specializacija delovnega področja od začetka 90. let je izredno vplivala tudi na interne predpise in usmeritve tako, da se je število na vseh štirih glavnih področjih policijskega dela izrazito povečalo, kar bistveno otežuje delo policistom.

Specializacija policijskega dela je bila delno odgovor na povečano število zakonov in internih predpisov. To je deloma vplivalo tudi na spremembo organizacije. Na državni ravni z ustanavljanjem novih služb, sektorjev ali oddelkov oziroma reorganizacijami, ki so zagotovo imele tako pozitivne kot negativne plati. Vsaka organizacijska sprememba pa je zagotovo dejavnik stresa, saj se posameznik mora v relativno kratkem času prilagoditi novim okoliščinam. Če pa je zaradi tega bil razporejen na drugo delovno mesto, je prejel dodatno delo ali pa je napredoval kolega, za katerega meni, da ni sposoben, imajo spremembe še večji negativen učinek na zaposlenega oziroma celoten kolektiv. Ena večjih sprememb v zadnjih letih, ki je izrazito vplivala na delo policistov in njihovo obremenjenost je bil poleg prilagajanja evropskemu pravnemu redu in drugim strokovnim standardom "prevzem" prekrškovnih postopkov oziroma opravljanje prekrškovnega organa v skladu s predpisi. To je najbolj zaznamovalo delo na PP, kjer se je bistveno povečala (birokratsko - administrativna) obremenjenost policistov, predvsem pa vodstvenih delavcev, ki vodijo postopke in administratork, ki vnašajo podatke v računalniški sistem.

Organizacijska mejna vloga je prav tako možen dejavnik stresa pri policistih, saj so skoraj vedno "razpeti" med policijo ter občani, s katerimi prihajajo v kontakt ali jih obravnavajo zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj. Usmeritve z ravni GPU ali PU ter naročila komandirja so lahko v nasprotju z mnenjem policista, še pogosteje pa s pričakovanji občanov.

Umek (2005) med organizacijske dejavnike navaja še specifičnost policijskega šolanja in usposabljanja, omejene možnosti napredovanja, obsežno administrativno delo, premestitve in nagrajevanje delovne uspešnosti. Navedene dejavnike so potrdile tudi nekatere raziskave, ki so še posebej opozorile na omejeno možnost napredovanja in razmeroma majhne možnosti samostojnega odločanja. Zahteve po višji osebni in moralni standardizaciji kot pri ostalih občanih pa nemalokrat postavlja policiste v drugačen (slabši) položaj.

Sicer pa med organizacijske dejavnike stresa lahko upoštevamo vse dejavnike, za katere je pristojna policija kot delodajalec. Poleg že omenjenih so zagotovo najbolj obremenjujoči še naslednji:

  • neustrezni prostori policijskih enot (premajhni ali neustrezno opremljeni, prostorska stiska, neurejenost garderobnih prostorov, …);
  • pomanjkanje opreme, delovnih in zaščitnih sredstev. Za policiste so zlasti moteče primerjave z drugimi državnimi organi, ki niso tako obremenjeni in izpostavljeni nevarnostim, imajo pa boljšo opremo;
  • plača in nagrajevanje delovne uspešnosti po mnenju policistov in obeh policijskih sindikatov nista stimulativna;
  • napredovanje v hierarhično organizacijskem okvirju policije kljub urejenem sistemu in določenim varovalkam še vedno predstavlja problem. Po nekaterih podatkih je za policiste bolj moteče napredovanje manj sposobnih ali strokovnih kolegov kot pa nezmožnost njihovega hitrejšega napredovanja;
  • organizacija dela, na katero vplivajo številni dejavniki, v zadnjem letu pa predvsem velik kadrovski primanjkljaj policistov na terenu, ki se bo ob napovedani pokojninski reformi skoraj zagotovo povečal še s policisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev;
  • delovne razmere (hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje in predvsem nevarne snovi – orožje, strelivo, vnetljive snovi, strupene in zdravju škodljive snovi).

Dejavnikov policijskega stresa, ki so posledica organizacijskih dejavnikov kot so organizacija dela, kakovost vodenja, organizacijska kultura, prevelika birokratizacija, neustrezno vrednotenje policijskega dela, dopolnjujejo še občasno porušeni medsebojni odnosi, skrhan občutek pripadnosti organizaciji in neustrezna zaščita policistov pred neutemeljenimi obtožbami in grožnjami, je zagotovo še več. Bistveni so omenjeni, v naslednjem članku pa bodo predstavljeni organizacijski ukrepi za zmanjšanje oziroma odpravo stresa. Sedanje vodstvo MNZ in Policije se namreč zaveda tovrstne problematike in je ne pometa pod preprogo. Dejstvo pa je, da bo sedanje obdobje finančne krize ter kroničnega pomanjkanja proračunskega denarja bistveno oteževalo delo odgovornih v MNZ in policiji. Z "osvetlitvijo" problemov se tudi nakazujejo rešitve, ki bodo omogočile tako boljše pogoje za delo policistov, s tem pa tudi večje zadovoljstvo občanov z delom policije in višjo stopnjo varnosti. Torej, kdor ne želi ničesar narediti, išče izgovore; kdor želi nekaj narediti, išče pot.

Viri

  • Ozara. (2008). Varovanje psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. Revija Varnost, št. 4, str. 33. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
  • Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.
  • Umek, P (2005). Stres – učno gradivo. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
  • Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in evalvacija protistresnega programa za policiste. Bilten slovenske vojske, str. 151 – 159. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
  • hv.osha.europa.eu
  • www.policija.si