Pridružite se nam:

Kršitve javnega reda in miru so močan stresor policijskega dela

Adil Huselja, Revija Obramba, september 2010

Vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru je za policiste ena zmed temeljnih nalog. Pomembna ni zgolj zaradi določb v Zakonu o policiji, ampak zaradi dejstva, da varovanje življenja in osebne varnosti policisti v večini primerov zagotavljajo ravno pri teh kršitvah. Ljudje smo na tovrstne kršitve občutljivi, zato ni presenetljivo, da od policistov pričakujemo učinkovito ukrepanje, kar je v nekaterih primerih izredno zahtevna in stresna naloga.

Policisti porabijo veliko časa, energije in sredstev za vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru. V lanskem letu so varovali 79 (v letu 2008 - 123) protestnih shodov posameznikov ali skupin državljanov in varovali 14.177 (v letu 2008 - 13.149) javnih shodov in prireditev. Zahtevna so bila zlasti varovanja športnih prireditev, na katerih so sodelovali nogometni, rokometni, košarkarski, hokejski klubi in nogometna reprezentanca Slovenije, ter potovanja navijačev iz sosednjih držav čez Slovenijo na športne prireditve v druge države. Podobno kot na drugih varnostnih področjih je problematika javnega reda in miru v državi največja na območju Policijske uprave Ljubljana.

Policijska statistika v zadnjih letih kaže dokaj nespremenjeno stanje, če pa število obravnavanih kršitev primerjamo s številom pred desetimi leti ali daljšim obdobjem, lahko ugotovimo, da je število obravnavanih kršitev poraslo.

zrazit porast drugih kršitev v letu 2000 je bil posledica kršitev Zakona o tujcih in Zakona o nadzoru državne meje, saj je bil v tistem obdobju največji "pritisk" ilegalnih migrantov.

Poleg sprememb na področju zakonodaje, prevzema prekrškovnega prava, ki je (mimogrede) poleg policistov dodatno obremenil predvsem vodstvene delavce - prekrškovne organe, ki delujejo v okviru policijskih postaj, so na število kršitev nedvomno vplivale tudi spremenjene družbene razmere in z njimi sistem družbenih, moralnih in drugih vrednot. Zaradi slednjega se je spremenil tudi odnos občanov do policistov, ki po spremembi družbenega sistema policiste sprejemajo in se do njih vedejo drugače kot v obdobju pred tem. To dokazujejo podatki o številu kršitev omalovaževanja ali šikaniranja policistov ter poskusov preprečitev opravljanja uradnih nalog oziroma napadov na policiste. Tako je bilo v letu 2009 obravnavanih 3.924 prekrškov nedostojnega vedenja do uradne osebe ali 1,1 % manj kot v letu 2008, leta 2000 so obravnavali 4.230 prekrškov, v letu 1990 pa le 1.893 prekrškov. V letu 2009 je bilo napadenih 390 policistov, kar je za 40,8 % več kot v letu 2008. Če pa primerjamo število napadov z obdobjem pred letom 2005, ko je bilo v povprečju obravnavanih manj kot 200 napadov letno, lahko ugotovimo, da se je število izrazito povečalo. Tako negativen odnos zagotovo predstavlja močan stresor za vse policiste, še zlasti tiste v patruljah, ki vsakodnevno obravnavajo omenjene prekrške in imajo postopke s kršitelji.

Intervencije

Policija je v letu 2009 prejela 591.738 (v letu 2008 - 690.858) ali 14,3 % manj klicev na telefonsko številko 113. Med njimi je bilo 201.337 ( v letu 2008 - 203.216) ali 0,9 % manj interventnih klicev, ki so zahtevali prihod policistov na kraj dogodka. Po sprejetju interventnih klicev so bile policijskih patrulje 240.291-krat (v letu 2008 - 213.092-krat) napotene na kraj dogodka. Povprečni reakcijski čas (čas od klica na telefonsko številko 113 do prihoda policistov na kraj dogodka) je bil za vse interventne dogodke 19 minut in 58 sekund (v letu 2008 - 20 minut in 13 sekund), za nujne interventne dogodke pa 11 minut in 55 sekund (v letu 2008 - 12 minut in 1 sekunda).

Precej napotitev na kraj kršitev javnega reda in miru pri policistih povzroči simptome stresa, saj policisti ne vedo točno, kaj jih čaka na kraju, intervencije pa so tesno povezane z nevarnimi postopki in uporabo prisilnih sredstev. Telesna znamenja stresa temeljijo na ravnanju naših davnih prednikov, le da se policisti ne morejo odzvati z begom, ampak se morajo pripraviti na boj. Sprožitev delovanja avtonomnega živčevja in sprostitve adrenalina v telesu sprožijo fiziološke reakcije, pri čemer se: poviša raven krvnega sladkorja in zagotovi dodatna energija; mišice se napnejo in pripravijo na hiter odziv; srčni utrip in krvni tlak se zvišata, s čimer se poveča pretok krvi; dihanje se pospeši in da organizmu več kisika; zenice se zožijo, da se izostri vid; kri napolni pomembnejše organe in tkiva (mišice) in okrepi se znojenje, s katerim se telo hladi. Ob prihodu na kraj in "umiritvi" situacije se reakcije telesa umirijo in povrnejo v stanje pred sprostitvijo adrenalina.

Probleme imajo policisti, ki so izpostavljeni večjemu številu dogodkov in opisanim učinkom adrenalina, zato potrebujejo dalj časa, da se umirijo in da se vrnejo v normalno stanje. Seveda, dalj trajajoča izpostavljenost pušča poleg telesnih znakov tudi duševna znamenja stresa, med katerimi so: pomanjkanje zbranosti; občutek osamljenosti; zmanjšanje sprejemanja odločitev; nejasno izražanje in pozabljivost; občutek brezvoljnosti in obupa; slabo mnenje o sebi; občutek frustriranosti in nemoči in še bi lahko naštevali, kar negativno vpliva tako na zdravje, počutje kot delovno učinkovitost in strokovnost dela.

Leto 2009 2005 2000 1995 1990 1985
Kršitve JRM 31.899 33.361 38.532 36.838 25.231 28.057
Druge kršitve 24.975 19.503 30.030 16.267 18.681 11.198
SKUPAJ 56.874 52.864 68.562 53.105 43.912 39.255

Kršitve javnega reda in miru na javnih krajih

Teh kršitev je največ, saj se dogajajo tako na javnih površinah, trgih, cestah kot v gostinskih lokalih ali drugih javnih krajih, ki so dostopni vsem ljudem. Posebnost predstavljajo dogodki, kjer je prisotno večje število ljudi, od različnih oblik javnih zbiranj, protestov, demonstracij do spontanih zbiranj, ki so v zadnjih letih postali praksa tudi v Sloveniji. Tako kot v drugih evropskih državah so najpogostejša spontana zbiranja ob športnih dosežkih posameznih klubov ali nacionalnih reprezentanc, ko se večje število ljudi zbere na določenem kraju ali se z vozili prevaža po mestnih ulicah in se na ta način veseli uspeha kluba ali reprezentance, kar pogostokrat predstavlja kršitve predpisov oziroma javnega reda. Ob interveniranju policistov na krajih, kjer je prisotno večje število ljudi morajo policisti upoštevati tudi zakonitosti psihologije množice, kar je za policiste izredno stresno, saj v nekaterih primerih morajo tolerirati stvari, zaradi katerih bi v "normalnih razmerah" intervenirali in ukrepali.

Pri varovanju zahtevnejših dogodkov, ki so bili ocenjeni kot dogodki visokega tveganja vedno sodelujejo tudi pripadniki posebne policijske enote, ki so dodatno usposobljeni in opremljeni za vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru. Pri letošnjih študentskih demonstracijah je bilo njihovo delo ocenjeno kot zelo dobro, čeprav so bili nekateri poznavalci policijskega dela bolj kritični. Vsekakor pa so bili vsi enakega mnenja, da so pripadniki posebne enote pokazali visoko raven psihofizične pripravljenosti, saj so delovali homogeno in kot celota, kjer skoraj ni bilo individualnih reakcij posameznikov, ki bi bile posledica strahu, panike ali agresivnosti in kot jih pogostokrat vidimo na posnetkih iz drugih držav sveta. Sicer pa so policisti v lanskem letu obravnavali 30, v letu 2008 pa 19 množičnih kršitev javnega reda in miru, v katerih je bilo udeleženih pet ali več kršiteljev, najpogosteje pred gostinskimi lokali in na javnih prireditvah.

Interveniranje na javnem kraju je za policiste težavno tudi zaradi javnosti postopka.

Na javnih krajih so prisotni ljudje, razvoj tehnologije pa je pripomogel, da se skoraj povsod, kjer intervenirajo znajdejo tudi ljudje s kamerami, fotoaparati ali mobilnimi telefoni, s katerimi posnamejo ali fotografirajo postopke policistov, kar dodatno povečuje pritisk na policiste. Na ta način se ustvarja dodatni stresor, ki (lahko) negativno vpliva na izvedbo postopka, hkrati pa z obremenitvijo vpliva tudi na psiho-fizično počutje, kar ima takojšnje posledice (hitrejša utrujenost policistov, manjši prag tolerance, …), ob daljšem izpostavljanju pa povzroča dodatne negativne posledice. Pri tem pa vidno vlogo igra tudi časovni pritisk, saj se morajo policisti pogostokrat odločiti v nekaj sekundah.

p>Med kršitelji je precej asocialnih osebnosti, med katerimi so duševno bolni, alkoholiki, uživalci prepovedanih drog, nasilneži in drugi, na videz normalni ljudje, ki v določenem trenutku izgubijo razsodnost in so sposobni tudi najhujšega dejanja.


Policisti pogostokrat s taktnim pristopom in dobro komunikacijo ob intervenciji opravijo nalogo učinkovito in brez posledic. Toda še vedno je veliko primerov, ko policisti ob prihodu na kraj kršitve morajo uporabiti prisilna sredstva in šele na ta način obvladati kršitelje in vzpostaviti javni red in mir. V 4.741 (v letu 2008 - 5.198) primerih so policisti zoper 5.082 (v letu 2008 - 5.794) kršiteljev uporabili 9.885 (v letu 2008 - 10.445) prisilnih sredstev. V 96,9 % primerov so uporabili najmilejši prisilni sredstvi - fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje, kar kaže, da je bilo pri uporabi policijskih pooblastil spoštovano načelo sorazmernosti. Strelno orožje je bilo uporabljeno le enkrat, v letu 2008 pa ni bilo uporabljeno. Zaradi uporabe prisilnih sredstev je umrla 1 oseba, 1 kršitelj je bil hudo telesno poškodovan, med policisti pa so bili 4 (v letu 2008 - 2) hudo telesno poškodovani.

Izpostavljenost policistov grožnjam ob intervencijah in obravnavi kršiteljev je precej velika, ne zgolj zaradi velikega števila nasilnežev in povratnikov, ampak predvsem zaradi čustvene razburjenosti kršiteljev, ki se sprejo ali stepejo, psihofizičnega stanja zaradi prekomerne količine zaužitega alkohola in vpliva prepovedanih drog ali drugih kemičnih substanc. V letu 2009 so policisti pridržali kar 2.702 kršitelja do streznitve (v letu 2008 - 2.301). Pri teh osebah ni zgolj stresna intervencija, ampak tudi nadaljnji postopek "procesuiranja" in pridržanja. Te osebe so zaradi omenjenih substanc nasilne in napadalne ali v takšnem stanju, da se sploh ne zavedajo svoje okolice, njihove motorične sposobnosti pa so močno okrnjene. Stalen nadzor nad pridržanimi osebami je stresen tudi za dežurne policiste na policijskih postajah, saj poleg prenašanja žaljivk in groženj morajo skrbeti za njihovo varnost in počutje.

Kršitve v zasebnih prostorih

Specifika interveniranja v zasebnih, praviloma manjših, utesnjenih prostorih in/ali objektih ustvarja številne stresne dejavnike. V veliki večini primerov so žrtve v teh primerih partnerke in otroci, kar od policistov zahteva visoko raven strokovne usposobljenosti. V letu 2009 so policisti obravnavali 7.296 ali 5,3 % manj kršitev v stanovanjih, kar ne odraža dejanske problematike. Namreč, dolgoletno načrtno delo in usposabljanje policistov za delo z žrtvami nasilja v družini in kakovostno delo drugih ustanov, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini, je prispevalo k večji pripravljenosti žrtev za prijavljanje nasilnih ravnanj, kar se je odrazilo v povečanju števila ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s 553 na 1.120 ali za 102,5 %. Število prekrškov zaradi nasilja v družini se je zmanjšalo s 5.064 na 4.000 ali za 21,0 %, ker se nasilje v družini od uveljavitve novega Kazenskega zakonika konec leta 2008 obravnava tudi kot kaznivo dejanje in ne le kot prekršek.

Tovrstni postopki so težavni zaradi vseh elementov interveniranja v utesnjenem prostoru in časovne stiske. Policisti morajo takoj na kraju oceniti situacijo in ukrepati. Z ukrepom prepovedi približevanja bistveno posežejo v družino, kar je odgovorna in zahtevna naloga. Ravno tako z ne-izrekom ukrepa oziroma ne-odstranitvijo kršitelja. Dodatno stresno obremenitev predstavljajo otroci kot priče dolgoletnega nasilja ali kot žrtve fizičnega in psihičnega nasilja. Poleg odgovornosti za druge osebe, konfliktnosti vlog, kjer se policisti pojavljajo v primežu pritiskov tako s strani kršiteljev, žrtev in zakonskih določb (policisti lahko ukrepajo zgolj v skladu z veljavno zakonodajo, ne pa po pričakovanju udeležencev dogodka) so policisti pri teh intervencijah pogostokrat ogroženi in izpostavljeni nevarnostim. V lanskem letu sta policista ob takšni intervenciji morala uporabiti strelno orožje in kršitelja - starejšega moškega ustreliti, saj je pred tem streljal nanju in oba huje ranil.

Zaključek

Delo policistov pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru je izredno stresno, nepredvidljivost ter številne (neznane) okoliščine pa tovrstne postopke v veliki meri uvrščajo med nevarne.

Občutek ogroženosti zaradi asocialnosti kršiteljev ali resnosti izrečenih groženj lahko pri policistih ostane še veliko časa po dogodku, kar negativno vpliva na počutje in zdravje, nenazadnje pa negativno vpliva tudi na delovno učinkovitost policistov. Zaradi vsakodnevne izpostavljenosti tem stresnim dejavnikom se morajo policisti usposobiti za opravljanje nalog na tem delovnem področju, da lahko naloge opravljajo samostojno in suvereno. Najprej morajo spoznati zakonske določbe in pooblastila, da lahko suvereno ukrepajo, v nadaljevanju pa morajo obvladati tudi socialne in čustvene veščine pri vzpostavljanju komunikacije in zavzemanju ustreznega odnosa s strankami v postopku. Za primere, ko komunikacija ni možna in morajo uporabiti prisilna sredstva, morajo dobro obvladati tudi tehnike samoobrambe - borilnih veščin, da lahko s strokovnimi prijemi obvladajo kršitelje. Poznavanje samoobrambe vpliva tudi na večjo samozavest, ki pomaga tudi pri ohranitvi tako osebnega kot organizacijskega ugleda, kateremu policisti dajejo velik pomen.

Delo policistov pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru je izredno stresno, nepredvidljivost ter številne (neznane) okoliščine pa tovrstne postopke v veliki meri uvrščajo med nevarne. Občutek ogroženosti zaradi asocialnosti kršiteljev ali resnosti izrečenih groženj lahko pri policistih ostane še veliko časa po dogodku, kar negativno vpliva na počutje in zdravje, nenazadnje pa negativno vpliva tudi na delovno učinkovitost policistov. Zaradi vsakodnevne izpostavljenosti tem stresnim dejavnikom se morajo policisti usposobiti za opravljanje nalog na tem delovnem področju, da lahko naloge opravljajo samostojno in suvereno. Najprej morajo spoznati zakonske določbe in pooblastila, da lahko suvereno ukrepajo, v nadaljevanju pa morajo obvladati tudi socialne in čustvene veščine pri vzpostavljanju komunikacije in zavzemanju ustreznega odnosa s strankami v postopku. Za primere, ko komunikacija ni možna in morajo uporabiti prisilna sredstva, morajo dobro obvladati tudi tehnike samoobrambe - borilnih veščin, da lahko s strokovnimi prijemi obvladajo kršitelje. Poznavanje samoobrambe vpliva tudi na večjo samozavest, ki pomaga tudi pri ohranitvi tako osebnega kot organizacijskega ugleda, kateremu policisti dajejo velik pomen.

Poškodbe policistov in občanov ob intervencijah ter prekoračitve pooblastil, sta poleg ne-zaznavanja kršitev in izogibanja ukrepanja zoper kršitelje, pokazatelja, da policisti potrebujejo strokovno pomoč. Le-ta se nanaša na povečanje motoričnih sposobnostih in obvladovanje tehnik samoobrambe ter na področju zagotavljanja psiho-socialne zaščite in pomoči. Odgovornost za to morajo prevzeti tako policisti sami kot tudi vodstveni uslužbenci, ki morajo zagotoviti tako varovalne mehanizme, ki bodo pravočasno zaznali napake in pomanjkljivosti v sitemu kot tudi ustrezne ukrepe za odpravo problematike. To velja tudi za sistemsko prilagajanje varnostni problematiki, ki se zaradi učinkov globalizacije in tehnološkega napredka pojavlja v novih, bolj zahtevnih oblikah, ki od policistov zahteva strokovno usposobljenost za opravljanje policijskega dela in boljšo stresno odpornost. Večja zmožnost prilagajanja policistov je tudi boljše zagotovilo, da se prepreči t. i. "poklicni stres", ko zahteve dela obremenijo ali presežejo osebne prilagoditvene vire, kar vodi v končno stopnjo - izgorelost na delovnem mestu.

Viri

  • B. Lobnikar, M. Pagon (2001). Pojavnost in vzroki občutenja frustracije med slovenskimi policisti. Zbornik: Dnevi varstvoslovja 2001, str. 607-620. Ljubljana: VPVŠ.
  • F. Pavlin, S. F. Krope (2009) Pravna varnost policistov. Zbornik: zaščita in pomoč policistov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.
  • www.policija.si
  • Letna poročila o delu policije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.
  • M. Vidic, (2009). Ogroženi delavci v policiji. Zbornik: zaščita in pomoč policistov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.
  • T. Battison, (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.
  • Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Ljubljana: Uradni list RS, št. 70/2006.
  • Zakon o policiji (2009). Ljubljana: Uradni list RS, št. 66/2009.