Pridružite se nam:

Kriminaliteta in stres

Adil Huselja, Revija Obramba, oktober 2010

Zagotavljanje varnosti v družbi in s tem varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi je temeljna naloga Policije. Spreminjajoče se družbene razmere vplivajo tudi na oblike in posledice kaznivih dejanj, kar zahteva od policistov visoko strokovno usposobljenost, nenehno učenje in prilagajanje. Zaradi tega in (nevarnih) postopkov pri obravnavi (asocialnih) osumljencev, je delo prav na vseh področjih kriminalitete izredno stresno.

Nenehni tehnološki razvoj in globalizacija s procesi in posledicami zahtevajo prilagajanje tako posameznikov kot organizacij. To velja tudi na področju varnosti, pri kateri povečana mobilnost ljudi, blaga in informacij bistveno vpliva tudi na področje kriminalitete. Tako zaradi novih oblik kot globalnih posledic, ko s storitvijo kaznivega dejanja v enem kraju lahko nastanejo posledice prav v vseh delih sveta. Globalni procesi ustvarjajo tudi negotovost, ki je v marsikaterem okolju glavni generator za deviantna dejanja in nasilje z najhujšimi posledicami. Zato morajo kriminalisti poznati osnove kriminologije v vseh aspektih, hkrati pa mora biti njihovo delo podprto s sodobno računalniško in informacijsko tehnologijo, kar še posebej velja za obravnavo organiziranega kriminala, ki ne pozna meja nacionalnih držav.

Spreminjanje okoliščin in delovanje v takšnih pogojih dodatno ustvarja pritiske na kriminaliste, ki so zaradi porasta števila kaznivih dejanj, pojavnih oblik nasilja in pričakovanj ljudi oziroma javnosti, med najbolj izpostavljenimi in obremenjenimi uslužbenci policije. Njihovo delo še zdaleč ni tako enostavno in lahko, kot to prikazujejo številne ameriške TV-nadaljevanke, ki so forenzike "potegnile" iz sterilnih laboratorijev na TV zaslone in filmska platna. Zato ni presenetljivo, da kriminalisti zaznavajo sindrom "Komisarja Rexa", saj so ljudje prepričani, da kriminalisti imajo obsežne podatkovne baze in zmogljive računalniške sisteme, ki preiskovalno delo opravijo namesto njih, osumljenci pa po predočevanju dejstev zlahka priznavajo svoja dejanja. V resnici je prav nasprotno.

Trenutno stanje in statistika

Kriminalisti pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev sodelujejo z uniformiranimi policisti. Ti lahko zaradi stalne prisotnosti ob prijavi oziroma ugotovitvi kaznivega dejanja takoj ukrepajo in raziščejo lažja kazniva dejanja. Težje oblike kriminalitete, ki zahtevajo posebna preiskovalna znanja in tehnično opremo, obravnavajo kriminalisti, ki praviloma niso uniformirani. Zaradi specializacije dela in poznavanja lokalne problematike delujejo znotraj posameznih policijskih postaj lokalne kriminalistične skupine, za nadzor nad kriminalno bolj ogroženimi predeli pa so na policijskih upravah organizirane mobilne kriminalistične skupine, ki delujejo v okviru sektorjev kriminalistične policije. V policiji je bilo ob koncu lanskega leta 766 kriminalistov, kar je 3,7 kriminalista na 10.000 prebivalcev.

Policija je v letu 2009 obravnavala 87.465 kaznivih dejanj ali 6,8 % več kot v letu 2008. Pri tem je povečala delež preiskanih kaznivih dejanj s 45,1 % na 48,3 %, kar je najvišja stopnja njihove preiskanosti v zadnjih desetih letih. Policija je obravnavala 9.259 (7.459) ali 24,1 % več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in 78.206 (74.458) ali 5,0 % več kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, preiskala pa jih je 43,0 % (40,0 %). S področja organizirane kriminalitete je Policija obravnavala 413 (359) ali 22,5 % več kaznivih dejanj. Po oceni Policije so storilci s kaznivimi dejanji povzročili 278 (175) milijonov evrov ali 58,9 % več škode, od tega je bila škoda, ki so jo povzročila gospodarska kazniva dejanja, ocenjena na 193,3 (112,5) milijonov evrov (http://www.policija.si). Na področju forenzične in kriminalistično-tehnične dejavnosti se je povečalo število zaprosil za preiskave in izdelavo poročil s 7.736 na 9.014 ali za 16,5 %, zlasti zaprosil za daktiloskopske preiskave, in sicer za 65,7 %. Povečan obseg dela in pritiski s terena zaradi čimprejšnje pridobitve rezultatov preiskav in analiz pa so bili dodatni stresor za strokovnjake v centru.

Odvzemi prostosti in privedbe pristojnim organom so ravno tako zahtevne in stresne naloge. V številnih primerih gre za osebe, ki so bile obravnavane oziroma obsojene zaradi (nasilnih) prekrškov ali kaznivih dejanj in se policistom fizično upirajo ali jih celo napadajo. Naslednji stresni element je prisotnost družinskih članov oziroma otrok, ki neredko poskušajo policistom preprečiti izvedbo naloge, bodisi z moledovanjem, pasivnim ali aktivnim upiranjem. Vsakršno ukrepanje zoper te osebe je težavno zaradi občutljivih okoliščin družinskega okolja. Družinsko okolje kot stresni dejavnik je prisoten tudi pri samomorih (v letu 2009 je bilo obravnavanih 432 samomorov in 356 poskusov samomorov), ko policisti morajo preveriti oziroma ugotoviti okoliščine in izključiti sum storitve kaznivega dejanja, hkrati pa pri postopku upoštevati prizadetost družinskih članov. Podobno velja tudi za primere (nudenja) pomoči drugim upravičencem, pri opravljanju uradnih nalog z njihovega delovnega področja. V letu 2009 so tako policisti izvedli 597 t. i. asistenc, med katerimi so prevladovali primeri pomoči zdravstvenim ustanovam, ko so se zdravniki ali drugo zdravstveno osebje počutili ogroženi ali so pričakovali fizično upiranje ali napad. V teh primerih, ne gre za klasične nasilneže, ampak za duševne bolnike in osebe, ki ob posameznih dogodkih doživijo psihični šok in so zaradi tega nasilni in potrebni strokovne medicinske pomoči.

Splošna kriminaliteta

Kriminalisti se na področju splošne kriminalitete v večini primerov srečujejo s premoženjskimi kaznivimi dejanji. V letu 2009 je bilo obravnavanih 55.860 (55.919) kaznivih dejanj, delež preiskanih pa je ostal enak kot v prejšnjem letu (25,4 %). Manj je bilo kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in tatvin, več pa požigov in ropov, kar potrjuje dejstvo, da so v porastu hujše oblike kaznivih dejanj. Ekonomsko - finančna kriza ter povečanje deleža nezaposlenih bo prav gotovo vplivala na porast števila teh kaznivih dejanj, saj veliko ljudi ne dosega povprečnega življenjskega standarda, stopnja revščine pa je po nekaterih kazalcih že nekaj let v porastu.

Kriminalisti se srečujejo tako z začetniki - amaterji kot profesionalci, obravnavajo pa tudi skupine, ki se specializirajo za posamezne vrste kaznivih dejanj. Preiskovanje teh kaznivih dejanj kot so vlomi v gospodarske objekte ali stanovanjske hiše; tatvine avtomobilov višjega cenovnega razreda… je veliko bolj zahtevno od primerov, kjer so storilci naključni oziroma so začetniki. Med temi storilci je veliko tudi uživalcev prepovedanih drog, ki vplivajo na porast ulične ali t. i. sekundarne kriminalitete, ki s tatvinami in ropi pridobivajo sredstva za nabavo prepovedanih drog. Pri obravnavi teh kaznivih dejanj so ključnega pomena ogledi krajev kaznivih dejanj ter zavarovanje sledi, ki so dokazno gradivo v nadaljnjem postopku.

Med storilci klasične kriminalitete izstopajo osumljenci kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki so znani tudi kot nasilneži. V letu 2009 je bilo obravnavanih 2.402 kaznivih dejanj, med katerimi so bili štirje umori ter številna kazniva dejanja posebne, hude in lahke telesne poškodbe in drugih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Za ta kazniva dejanja velja zelo visoka raziskanost, saj velika večina temelji na poznavanju ali predhodnem odnosu med storilcem in žrtvijo. Toda to ne pomeni, da imajo kriminalisti lahko delo, saj v večini primerov morajo vložiti ogromno truda, da najdejo in zavarujejo dokaze, da bi ob predočitvi storilec vendarle priznal in dopolnil mozaik, ki ga tekom preiskave kriminalisti sestavljajo.

Kriminalisti se morajo zelo dobro pripraviti na razgovor ali zaslišanje osumljenca, kjer morajo pokazati vrhunsko znanje kriminalistične taktike, psihologije, psihopatolgije in drugih ved, da bi lahko razgovor prilagodili osumljencu. Priprave morajo biti temeljite tudi za priče in druge osebe, ki so vpletene v dogodek, še zlasti takrat, kadar kriminalisti v rokah nimajo materialnih dokazov in ne poznajo "ozadja", kjer se skriva tudi motiv. Ugotovitev motiva ima ključni pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj, zato morajo biti kriminalisti pozorni tudi na najmanjše podrobnosti pri zbiranju obvestil od ljudi, ki žrtev poznajo ali so med osumljenci. V današnjem času, ko vsak od nas ima različne vloge, kjer prihajamo v kontakte s številnimi in različnimi ljudmi morajo kriminalisti ugotavljati tudi navidez nepomembne okoliščine, ki pa jih lahko pripeljejo do osumljencev. Zahtevnost in s tem tudi stresnost dela se poveča ob zahtevnejših primerih, ko ni materialnih dokazov ali prihaja do pritiskov na preiskovalce. Najpogostejši so pritiski javnosti, ko tudi zaradi sindroma TV ameriških preiskovalcev v "instant preiskavah", pričakujejo razrešitev vseh zahtevnejših primerov.

Kriminaliteta belih ovratnikov oziroma "tajkunov"

Policija je v zadnjem letu naredila pomembne premike na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in korupcije. Ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada v okviru uprave kriminalistične policije je spremljala velika medijska pozornost, kar je oteževalo delo kriminalistov, ki so v letošnjem letu izvedli kar nekaj odmevnih akcij, s katerimi so pokazali tako usposobljenost kot odločnost v boju proti storilcem teh dejanj. V letu 2009 so obravnavali kar 231, leto prej pa le 18 korupcijskih kaznivih dejanj. Veliko pridobitev predstavlja tudi ustanovitev centra za računalniško preiskovanje v upravi kriminalistične policije in oddelkov za računalniško preiskovanje v sektorjih kriminalistične policije policijskih uprav, saj se število teh kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. To velja tudi za zahtevnost preiskovanja, saj morajo v nekaterih primerih k sodelovanju povabiti tudi računalniške, ekonomske in druge strokovnjake. Med bolj odmevnimi primeri sta zagotovo "afera PATRIA" ter t. i. hobotnica Hypo Alpe-Adria Bank, kjer se omenjajo znana imena iz političnih in gospodarskih krogov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, kjer so poleg omenjenih strokovnjakov sodelovali tudi prevajalci, ki so morali prevesti na tisoče strani dokumentov.

Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj se razlikuje od preiskovanja klasične kriminalitete, kjer so glavni akterji tatovi, nasilneži, posiljevalci… Če vlome in tatvine ljudje ponavadi prijavljajo, so gospodarska kazniva dejanja prikrita, zato preiskovanje zahteva drugačen pristop. Ponavadi gre za znane, ugledne ali vplivne ljudi iz gospodarstva ali politike, katere zastopajo najboljši odvetniki, vsak ukrep pa spremlja tudi javnost. Publiciteta je izredno močan stresor, ki je pri kriminalistih prisoten od samega začetka obravnave, saj se zavedajo, da lahko zaradi napak primer "pade v vodo". V zadnjem letu so kriminalisti obravnavali in vklenili poleg "tajkunov" kar nekaj znanih oseb, med katerimi so bili tudi poslanci Državnega zbora Republike Slovenije.

Kriminaliteta organiziranega kriminala

Policija je obravnavala 413 (359) ali 22,5 % več kaznivih dejanj, pri katerih je bilo med preiskovanjem ugotovljeno, da so bila posledica organizirane kriminalne dejavnosti. V današnjem času kriminal ne pozna ne državnih meja ne etničnih razlik tako, da kriminalne združbe sodelujejo podobno ali celo bolje kot institucije ali podjetja. To še posebej velja za trgovino s prepovedanimi drogami, orožjem, eksplozivi, ponarejanjem in pranjem denarja, prepovedanega prehajanja državne meje in zlorabo prostitucije, kjer se Slovenija zaradi svoje geografsko-politične lege vse pogosteje sooča s tovrstnimi kaznivimi dejanji. Zato ne preseneča, da je boj zoper organizirane združbe, ki se ukvarjajo z mednarodno kriminalno dejavnostjo, prioritetna naloga kriminalistične policije. S posledicami gospodarsko finančne krize in poslabšanja socialnega položaja ljudi se ustvarja ugodna klima za razvoj organiziranega kriminala, saj je vse več posameznikov, ki se odločajo za kriminalno kariero. Na ta način se ustvarja dodatni pritisk na kriminaliste, saj se povečuje obseg dela.

Posebnost oziroma stresnost dela kriminalistov predstavlja dejstvo, da za vsemi dejanji stojijo močne in organizirane združbe - skupine, v ospredju pa so kazniva dejanja povezana s prepovedanimi drogami. V lanskem letu je Policija zasegla 42 kilogramov heroina, proti 2500 osumljencem pa je spisala 2231 kazenskih ovadb ter 3338 obdolžilnih predlogov zaradi prekrškov povezanimi s prepovedanimi drogami. V prvem polletju letos so policisti in kriminalisti zasegli 16 kilogramov heroina, čeprav je tako v prejšnjih letih kot v letošnjem letu ta količina veliko višja, saj so na podlagi njihovih preiskav veliko zasegli tudi v drugih evropskih državah. Za preprečevanje mednarodne kriminalitete in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj je meddržavno sodelovanje izrednega pomena, zato slovenska kriminalistična policija aktivno sodeluje v Interpolu in Europolu.

Stresne okoliščine preiskav

Sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, koordiniranje ali celo vodenje preiskav je izredno zahtevno in zahteva od kriminalistov precejšnje sposobnosti, kar velja tudi za postopke na sodišču. V nekaterih primerih, med zadnjimi so bili postopki povezani z odmevno akcijo "Balkanski bojevnik", morajo policisti varovati pridržane osebe tako zaradi nevarnosti pobega kot napada na priprte, posebni ukrepi pa veljajo tudi v času obravnav ter varovanja preiskovalcev, tožilcev in sodnikov, ki so vključeni v obravnavo. To ustvarja dodatni pritisk na navedene, saj poleg obremenitev, ki izvirajo iz delovnega procesa, morajo prenašati tudi grožnje in ogroženost na sodišču in celo v družinskem okolju.

Toda pred obravnavo na sodišču morajo kriminalisti opraviti levji delež, saj s (prikritimi) metodami zbiranja informacij in podatkov morajo zbrati dokaze.

V sklopu t. i. operativnih kombinacij kriminalisti opravljajo različne naloge, da bi lahko prišli do določenih informacij oziroma dokazov. Poleg infiltriranih kriminalistov v kriminalne združbe predstavlja pomemben segment tudi observacija kriminalnih žarišč, v sklopu operativnih kombinacij pa tudi sledenje "vpletenih" oseb. T. i. pokrivanje oseb zahteva od kriminalistov posebna znanja in veščine, njihov delavnik pa marsikdaj presega določene zakonske okvirje. Izredno stresno je tudi hitro spreminjanje okoliščin ter prilagajanje okolju, kjer delujejo tako, da po določenem času kriminalisti zaznavajo težave v "normalnem" delovnem in družinskem okolju.

Enako velja za primere ugrabitev oseb ali groženj, kjer se kriminalisti vključujejo kot pogajalci. Zadnji primer ugrabitve turistov na Filipinih in napačna odločitev o napadu je botrovala osem življenj nedolžnih ljudi. Stresnost dela je velika že zaradi nevarnosti postopkov in dela z osumljenci, ki so oboroženi ali za njimi stojijo prave armade kriminalcev. Zato ni presenetljivo, da imena ključnih preiskovalcev ali tistih, ki izvajajo zaključne aretacije ostajajo v tajnosti. Zaradi tega policisti in kriminalisti vse bolj opozarjajo na ustrezno pravno in psiho-socialno zaščito. Nekateri avtorji namreč zagovarjajo stališče, da so odločitve sodišč eden od glavnih povzročiteljev stresa pri policistih in kriminalistih. S tem se ne strinjam, saj menim, da večji stresor predstavljajo organizacijski dejavniki in okoliščine delovanja, kjer so izpostavljeni nevarnim okoliščinam, okužbam z nalezljivimi boleznimi, grožnjam in napadom nanje, družinske člane ali njihovo premoženje. Nesporno pa velik stresor predstavljajo primeri, ko ne morejo dokazati dejanja osumljencem, čeprav so na podlagi indicev in zbranih podatkov prepričani, da so storilci prav oni.

S temi navedbami pa v bistvu odpiram nova področja raziskovanja, ki bi jim bilo treba nameniti raziskovalno pozornost. Tako zaradi kriminalistov kot tudi prebivalcev, saj dobro usposobljeni kriminalisti pomenijo tudi zagotovilo, da se bomo v državi počutili varneje. Nenazadnje je bil ugrabitelj kitajskih turistov odpuščeni policist. Zato si področje psiho-socialne zaščite policistov in kriminalistov zasluži še večjo pozornost kot jo trenutno ima, saj lahko ob napačnih odločitvah vidimo, kaj pomeni neustrezna pripravljenost, opremljenost ali celo psihični zlom posameznika, ki za pasom nosi pištolo.

Viri

  • Eman, K, Gorenak, V. (2006) Odločitve sodišč kot eden od povzročiteljev stresa pri policistih. Zbornik: 7. Slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana: Fakulteta za policijsko.varnostne vede.
  • Galimberti, U. (2010). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.
  • www.policija.si
  • Rus, V. (1995). Slovenija po letu 1995: razmišljanja o prihodnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.