V vsaki zgodbi, ki jo preberem, najdem del sebe in vsakič me spreleti mrzla polt in podoživljam stvari, ki so se mi zgodile pri mojem delu. Vsaka takšna neprijetna izkušnja pušča na človeku hude psihične težave, ki jih nosimo s seboj in iz tega razloga z leti vse to skupaj že preraste v bolezen. V policijski karieri je skoraj vsak delovni dan poseben in nikoli ne veš kaj ti bo naslednji dan prinesel dobrega oz. slabega. So stvari, ki se iztečejo v zadovoljstvo večine, vendar so pa tudi takšne, ki jih nikakor ne moreš in ne moreš izbrisati iz spomina.

Ravno je minilo leto od tistega dne, pa se še vedno vsega spominjam, kot da je bilo včeraj. S sodelavko sva bili skupaj pisani v patruljo. Dan je potekal brez posebnosti, kot radi rečemo, dokler ni iz strani OKC prišlo obvestilo, da naj se takoj zapeljeva... da je prišlo do hude prometne nesreče... z udeležbo otroka... In takoj zatem, da gre za IV. kategorijo.

Pisalo se je leto 2007, 11. februarja ob 09.00 uri dopoldan, kolegij pri komandirju... Pod točko razno, kolega pomočnik komandirja vpraša komandirja za pojasnilo oz. odgovor, kam bomo odšli pomočniki komandirjev po ukinitvi enote, kaj se bo dogajalo konec leta po 21.12. ob vzpostavitvi nove enote.

Kot policist sem se poškodoval na terenu pri intervenciji. Zaradi poškodbe kolena sem skoraj izgubil nogo. Noga mi je ostala samo zaradi odločenosti kirurga, da bo poskušal rešiti kar se rešita da. Pred operacijo sem moral podpisati izjavo, da se strinjam z amputacijo. Po dveh letih in pol ter štirih operacijah sem še vedno na berglah. Plače prejemam le 639 EUR, čeprav imam 100% bolniško, ker sem se poškodval pri delu.

Po prehojeni policijski poti preko 30 let, mi ni vseeno, kaj danes misli g. minister o policistih. Nimam besed g. minister še vedno ste isti kot ste bili v času kot komandir PP Celje. Če se policist prične branit ga vi napadate z vsem orožjem na neprofesionalni način. Spet žugate z nekimi odpuščanji ko pa sami dobro veste, da je težko policista spraviti iz službe če le ta pride redno na delo in s svojo uniformo, ko stoji ob cesti deluje veliko bolj produktivno kot pa, da kaznuje uboge državljane na kozjih stezah med polji. Zakaj kaznovanje za vsako ceno, zaradi statistike in polnjenja državnega proračuna od ubogih delavcev?? Oblika stavke policistov, da več opozarjajo in manj kaznujejo bi mogla biti stalna praksa pri delu.