Pridružite se nam:

Kadarkoli boste začutili podlost, ki je ni malo, počakajte, zberite vse argumente in nastopite

Datum objave: 19-12-2012

Pisalo se je leto 2007, 11. februarja ob 09.00 uri dopoldan, kolegij pri komandirju... Pod točko razno, kolega pomočnik komandirja vpraša komandirja za pojasnilo oz. odgovor, kam bomo odšli pomočniki komandirjev po ukinitvi enote, kaj se bo dogajalo konec leta po 21.12. ob vzpostavitvi nove enote.

Komandir odgovori dobesedno takole: "Vi boste odšli delat na južno mejo, ker ste nesposobni, osebno si bom prizadeval za to premestitev..." Odgovoril je samozavestno, vzvišano in odločno. Nastala je tišina.

Vljudno sem ga prosil, če malo bolj obrazloži izrečeno in ali je to dokončno. Tudi sam sem mu odločno odgovoril, da takšna komunikacija ni primerna, sploh pa ne med ožjimi sodelavci. Povedal sem, da če bo potrebno, bom zahteval širšo argumentirano obrazložitev in ne bom zadovljen le z besedami iz pozicije moči.

Komandir je pripadal 18.generaciji, ki je imela svoje kadre na pozicijah v službi direktorja, službi uniformirane policije in na nekaterih komandirskih položajih. Ko so ti fantje-policisti začutili, da se bodo iz policijske uprave izvajale premestitve na južno mejo, so takoj stopili skupaj in se pobrigali za svoje "nezamenljive kadre". No, komandir se je kasneje na vse načine izogibal ustni komunikaciji povezani s premestitvijo. Razpošiljal je pisne anketne liste, kdo bi rad kam šel. Kasneje sem ugotovil, je bila to samo farsa in dajanje videza resnega pristopa. Klima v enoti ni bila ugodna. Komandir je izbral "elito" - po njegovi oceni najboljše kadre, za katere je predvideval, da mu bodo zvesto služili in da bodo opravljali naloge po njegovem ritmu. Seveda je tem sodelavcem že v obstoječi enoti dajal podporo in potuho. Kar naenkrat je razpolagal z različnimi informacijami, ki so dobesedno škodovale ugledu drugih policistov in starešin. Izgubljal se je v besednjaku in uveljavljal svojo avtoriteto. Ubožček se je spustil tudi tako nizko, da je dosegel, da so v oktobru 2007 nadzorniki ocenili moje delo z oceno zadostno (2) in to nadzorniki, ki so iz mojega strokovnega področja vedeli le tisto, kar sem jaz že pozabil, saj sem imel na svojem področju široko strokovno nanje. Ampak tako je moralo biti. No, ob evalvaciji, sem vodji nadzora povedal, kaj si o tem načinu mislim, dobesedno pa sem mu zabrusil, da se ne mislim poniževati in spraviti na njihov nivo. V mislih sem imel pač možnost uveljavljanja pravice do pritožbe. Skratka, spoznal sem zaroto velikih primitivcev, koristoljubnežov, samovšečnežev in strahopetcev - tistih, ki danes policiste učijo "stroke". Takšni so sposobni samo, da čistijo avtomobile in motorje prometnikom na kakšni večji splošni postaji. Dokler sem jim uspešno služil in opravljal službene naloge tako kot je potrebno in se angažiral v korist službe tudi izven razporeda dela, so me trepljali po rami ter mi nalagali različne naloge. Ko me niso več rabili, so me nizkotno odslovili in pozabili.

In danes se vprašam zakaj sistem kot je policija izgublja, ne napreduje in vodi celo k razpadu. Problem ni v denarju, problem je v medsebojnih odnosih, tovarištvu, spoštovanju in trdnemu partnerstvu. Če teh vrednot sitem ni sposoben absorbirati in udejanjiti, enostavno nima smisla. Kot vem kolektivi še živijo. Nekateri sicer životarijo, kar pa je višje od policijskih postaj, pa ni vredno spoštovanja in zaupanja. Res, žal...


Epilog:

Dobili so bitko, ne pa vojne iz vsega dreka in manipulacije, ki so jo zakuhali. Na koncu so odšli poraženi. Zakaj? Ko je bil čas sem spregovoril in napisal - ob pravem času, na pravem mestu, z močjo vseh argumentov (kar me je pač poklic v dolgih letih naučil). Za nekatere so nastopile posledice in vojna je bila na koncu dobljena.


Zato nasvet:

Kadarkoli boste začutili podlost, ki je ni malo, počakajte, zberite vse argumente in nastopite ob pravem času. Se da!

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>