Pridružite se nam:

USKLAJEVALNI SESTANEK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI AKTA O DELITVI SREDSTEV ZA PLAČILO REDNE DELOVNE USPEŠNOSTI- OBVESTILO

Datum objave: 31-03-2021

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Obveščamo vas, da je danes potekal usklajevalni sestanek glede, s strani delodajalca predlaganega, Sklepa o prenehanju veljavnosti Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi.

 

Na predmetni Sklep smo podali negativno mnenje in obenem delodajalca še enkrat spomnili, da smo v Sindikatu policistov Slovenije, v preteklosti, že večkrat opozarjali na določene neusklajene določbe tega Akta, in sicer z različnimi veljavnimi predpisi in tudi Kolektivnimi pogodbami, ki temeljne pravice nadgrajujejo in urejajo ugodneje in obenem predlagali njegovo posodobitev, in sicer skozi socialni dialog.

 

Zaradi tega nas je še toliko bolj začudil podan predlog sklepa delodajalca o prenehanju veljavnosti predmetnega Akta, saj je bilo celo pred kratkim, na eno izmed naših pobud, s strani delodajalca odgovorjeno, da so načrtovanje spremembe na področju dodeljevanja redne delovne uspešnosti (v nadaljevanju RDU), z dodatno navedbo, da bodo v okviru možnosti upoštevane tudi naše pripombe in predlogi, in sicer predvsem glede samega načina razdelitve sredstev za izplačilo RDU (do nivoja PP). Zato smo bili prepričani, da se bodo z ustaljeno prakso zadnjih nekaj let zadeve rešile z dialogom med socialnimi partnerji in ne kot predlaga delodajalec, da bi to področje uredil sam in to zgolj s pisnim navodilom, čemur pa ostro nasprotujemo. V SPS se bojimo, da obstaja celo bojazen, da bi se sredstva za RDU določala zgolj in samo na nivoju celotnega organa, kar pa bi samo še poslabšalo obstoječe stanje, na kar smo v preteklosti že opozarjali. Nenazadnje so bile vse dosedanje delitve raznih povečanih obsegov dela (POD 2012, Akcija varovanje življenja in premoženja ljudi, t.i. Schengenski dodatek,...) dogovorjene v socialnem dialogu med delodajalcem in sindikatoma.

 

Trenutna ureditev delitve RDU, in sicer zgolj do nivoja PU in ne PP, pa nenazadnje omogoča tudi možnost »zlorabe« pri delitvi teh sredstev, saj so policijske enote dokaj omejene pri nagrajevanju tistih, ki so naredili nekaj več oziroma boljše. Po drugi strani pa se na PU sredstva delijo nesorazmerno. S sredstvi RDU pa se v določenih primerih celo korigirajo  plače zaposlenih na višje vrednotenih delovnih mestih, ki zaostajajo za skupno višino izplačil zaposlenih na nižjem nivoju. Na podlagi informacije javnega značaja smo že pridobili podatke o izplačilih RDU, znotraj SPS pa že pripravljamo analizo, o samih ugotovitvah pa boste obveščeni, ko bo le-ta dokončana.

 

Zato na tem mestu še enkrat poudarjamo, da do socialnega dialoga oziroma usklajevanja določb tega Akta, ki se nanašajo na RDU ni prišlo. Na tem mestu pa pripominjamo še, da je z Aktom izvedbeno urejena delitev RDU, raven delitve RDU, dodatno pa je z merili razdelanih tudi vseh 5 kriterijev, ki se uporabljajo za ocenjevanje RDU, določen je tudi ocenjevalec in predvideno mesečno ocenjevanje, nenazadnje pa je urejena tudi objava mesečnih ocen. Zaradi tega je nesprejemljivo tudi dejstvo, da bi se Akt preklical in to še pred tem, ko bi bili o predlaganem novem načinu delitve RDU sploh obveščeni sindikati, katerim bi nenazadnje delodajalec moral in to v celoti predhodno predstaviti predvidene spremembe. Za sedaj je delodajalec povedal le, da ima željo po spremembi ocenjevanja, ki naj bi potekalo enkrat na tri mesece.

 

Poleg tega je več kot odlična tudi priložnost, da bi se v Aktu lahko normativno uredile mentorske ure, za katere bi bili mentorji, ki so določeni »pripravnikom« in se usposabljajo za samostojno delo policista, tudi primerno nagrajeni, saj naloga mentorja ni le konzultacija v trajanju dveh ur tedensko pripravniku s IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe oziroma štirih ur tedensko pripravniku s VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe, temveč mnogo več, kar še posebej velja pri usposabljanju policistov, pa se žal ne odraža v bolj pravičnem položaju in plačilu, do katerega so zagotovo upravičeni mentorji. Določila pa bi veljala do ustrezne ureditve v samih programih izobraževanja.

 

Poraja se nam tudi vprašanje predlagane ukinitve kriterijev glede osnovne in višje ravni znanja jezika narodnostne skupnosti, saj so kriteriji v tem Aktu določeni in usklajeni s sindikatom. V nasprotnem primeru bi tako ostali zapisani le še v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kar pa pomeni, da jih je toliko lažje spreminjati, nenazadnje tudi njihovo višino.

 

Prav tako se ne strinjamo s črtanjem določb glede izmenskega dela, saj je v drugem odstavku, 26. člena Akta, podrobneje urejeno oziroma le-ta določa stvari, ki niso zapisane v drugih splošnih aktih delodajalca, predpisih in kolektivnih pogodbah, poleg tega pa so za javne uslužbence zaposlene v MNZ edino merilo za obračun.

 

Enako je tudi naše stališče do mora ostati določba, ki govori o tem, da je v primeru prekinitve letnega dopusta, in sicer zaradi nepredvidenih službenih nalog, javni uslužbenec upravičen do povračila nastalih stroškov.

 

Glede podaljšane veljavnosti določb 45., 46. in drugega ter tretjega odstavka 48. člena Akta, k ki se bodo uporabljale do ureditve v predpisu, kolektivni pogodbi ali drugem splošnem aktu delodajalca, se v SPS v celoti strinjamo, in sicer vse do ustrezne ureditve, ki pa mora biti obvezno sprejeta v socialnem dialogu.   

 

Vsekakor pa se strinjamo s tem, da je potrebno iz Akta brisati določbe, ki določajo, da se posamezni dodatki izključujejo z drugimi (npr. določeni dodatki za nevarnost in posebne obremenitve), zato se v vseh tistih delih ko v Aktu ostanejo zgolj še odstavki, ki so prepisi normativnih ureditev posameznih predpisov, kolektivnih pogodb…, strinjamo z brisanjem v celoti. Nenazadnje smo na problematiko izključevanja določenih dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, ki jih predvideva Akt v preteklosti že opozarjali in zadevo v korist policistov, v socialnem dialogu, tudi uspešno rešili (dodatek za delo v PPE + dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - epidemijo).

 

Na podlagi vsega napisanega smo tako v SPS mnenja, da določbe Akta sicer niso optimalne in jih je v večini primerov zagotovo potrebno popraviti oziroma dopolniti, vendar pa so dobra osnova za nadaljnje delo in ustrezno ureditev določenih področij na enem mestu.

 

Zaradi tega smo kot je bilo že zapisano, na podan predlog Sklepa o prenehanju veljavnosti Akta, podali negativno mnenje, in sicer predvsem zaradi dejstva, da bi v določenih primerih lahko nastala pravna praznina, določene stvari niso urejene v drugih aktih delodajalca, ureditev v določenih segmentih pa je za javne uslužbence v MNZ celo ugodnejša. Obenem pa smo delodajalcu predlagali, da opusti namero preklica Akta in raje prične s socialnim dialogom, v katerem bi skupaj poiskali rešitve in revidirali predmetni Akt.

 

Kljub vsem utemeljenim argumentom, ki smo jih navedli, pa delodajalec le teh, v večini ne sprejema in vztraja pri črtanju skoraj celotnih določb Akta. Nenazadnje pa je tudi usklajevalni sestanek dodatno nakazal namero enostranskega posega v Akt, ki je v nekaterih primerih tudi osnova za izplačilo določenih prejemkov zaposlenih (RDU, izmensko delo…).

 

 

Z odličnimi pozdravi.

Številka:  3643/OBC-27/2021/1

Datum :  31. 3. 2021                                                              

                                                                                                Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS

 

 

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>