Pridružite se nam:

RAZDELITEV SREDSTEV ZA IZPLAČILO REDNE DELOVNE USPEŠNOSTI- OBVESTILO ČLANSTVU

Datum objave: 28-01-2021

Spoštovane članice in člani SPS in vsi zaposleni v Policiji.

 

Na delodajalca smo naslovili poziv, v katerem smo ga opozorili, da smo seznanjeni z Aktom o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi (v nadaljevanju Akt), pri čemer ugotavljamo, da je med drugim v 3. členu (ravni delitve delovne uspešnosti) določeno, da se delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede v Policiji na ravni notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave in policijskih uprav.

 

Prav tako smo delodajalca opozorili, da smo seznanjeni z določbami Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS), kjer se skladno z 29. členom KPJS delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način kot za uporabnika proračuna tudi za posamezno organizacijsko enoto (prvi odstavek 28. člena KPJS).

 

Navedeno torej pomeni, da se predstojnik lahko odloči, da se obseg sredstev za redno delovno uspešnost in delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede na ravni proračunskega uporabnika ali na ravni organizacijske enote.

 

V primeru, da se delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti opravi na ravni proračunskega uporabnika, se obseg sredstev pri uporabniku proračuna določi ob upoštevanju osnovnih plač vseh javnih uslužbencev, zaposlenih pri tem proračunskem uporabniku v obdobju, za katerega se ocenjuje redna delovna uspešnost. Tako določena masa se deli med vse javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku dosegli nadpovprečne delovne rezultate.

 

V primeru, ko se delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev ob upoštevanju osnovnih plač javnih uslužbencev, ki so zaposleni v tej organizacijski enoti v obdobju, za katerega se ocenjuje redna delovna uspešnost.

 

Glede na to, da KPJS dopušča možnost, da se obseg in delitev sredstev opravi na ravni proračunskega uporabnika ali na ravni organizacijske enote, ter ob upoštevanju dejstva, da je način delitve redne delovne uspešnosti v Policiji konkretno določen v Aktu, in sicer na način, da se opravi delitev na ravni notranjih organizacijskih enot GPU in PU menimo, da je trenuten način delitve sredstev nepravilen, nepravičen in v nasprotju z veljavnim Aktom. Da je obstoječa delitev nepravična utemeljujemo še z enim od zaznanih primerov, in sicer da se na eni izmed Policijskih upravah, znotraj posameznega sektorja izplačuje delovna uspešnost skoraj vsem zaposlenim, v drugih sektorjih pa le manjšemu delu zaposlenih (npr. SD, SUP, SOP več kot 80 % zaposlenim, SKP samo cca 13% zaposlenim). Enako velja tudi za lokalni nivo, kjer nekatere PP izplačujejo ta sredstva tudi 70% zaposlenim, nekatere PP pa le 20 do 30% zaposlenim.

 

V SPS se zavedamo, da se je s 1. 7. 2020, sprostil varčevalni ukrep, ki se je nanašal na izplačilo redne delovne uspešnosti. Skozi spremljanje pol letnega ocenjevanja javnih uslužbencev in izplačil redne delovne uspešnosti pa ugotavljamo, da se je pokazalo več težav, ki neposredno vplivajo na enako obravnavo javnih uslužbencev, nenazadnje pa tudi na višino samih izplačil ob istem številu točk, in sicer v bistveno prevelikem razponu med posameznimi organizacijskimi enotami. Poleg tega pa se je izplačilo redne delovne uspešnosti, v določenih primerih uporabilo tudi kot nadomestilo za umetno zviševanje plač določenih kategorij javnih uslužbencev, in sicer predvsem tistih, ki zasedajo bolj odgovorna delovna mesta ter dela večinoma ne opravljajo v manj ugodnem delovnem času.

 

Ob upoštevanju trenutnega stanja, da je za izplačilo redne delovne uspešnosti na voljo skupaj samo 2% od celotne mase plač vseh zaposlenih, in v izogib dejstvu, da bi se le-ta preveč prelivala znotraj širših organizacijskih enot, kot je to npr. policijska uprava, smo podali sledečo pobudo in poziv, in sicer pričakujemo, da se delitev sredstev opravi v skladu z določbami Akta, in sicer na način, da se masa za izplačilo redne delovne uspešnosti, razdeli na nivoju GPU, UUP in UKP do posameznih oddelkov in enot v kolikor obstajajo znotraj sektorjev, na NFL in v SE na nivo oddelka, v UPS na nivo posameznih notranje organizacijskih enot, oddelkov oziroma referatov, enako pa tudi v PA, UIT ter na UAP. Na PU pa do nivoja oddelka, enote oziroma policijske postaje.

 

Glede same višine pa je jasno tudi, da dobi na koncu vsak predlagani končni porabnik svoja 2%, in sicer od lastne mase plač, kar je prav tako skladno z določbami 28. člena KPJS in ne nazadnje tudi mnenjem MJU.

 

S predlaganim načinom delitve bi tako vse organizacijske enote razpolagale s celotno svojo maso, in sicer v višini 2%, kar nenazadnje omogoča bolj objektivno in pravično razdelitev teh sredstev. Neposredni ocenjevalec tako obenem razpolaga tudi s svojimi sredstvi, kar pomeni, da tudi lažje zagotavlja, da višina izplačila glede na posamezno vrednost točke, preveč ne niha iz meseca v mesec. Prav tako je delo javnih uslužbencev lažje in bolj objektivno ocenjevati znotraj manjše, vendar še vedno zaokrožene celote, ki ima na voljo tudi lastna denarna sredstva za izplačilo redne delovne uspešnosti najboljšim, saj le na ta način izplačana sredstva lahko sledijo oceni dela v posameznem mesecu. Poleg tega pa se obenem onemogoči še možnost, da bi npr. neka manjša organizacijska enota, ki ima samo 6 zaposlenih ali pa še manj, prejela izplačilo sredstev za redno delovno uspešnost, ki je popolnoma nesorazmerna z njeno velikostjo. Z navedenim načinom je tudi lažje kontrolirati največjo dopustno skupno izplačilo redne delovne uspešnosti v posameznem letu za vsakega javnega uslužbenca.

 

Dodajamo še, da je bilo po hitri analizi za preteklih 6 mesecev ugotovljeno, da se je redna delovna uspešnost izplačevala nesorazmerno, preveč je nihala vrednost posamezne točke, sama izplačila pa nenazadnje niso odražala oziroma nagrajevala najuspešnejših v posameznih manjših enotah, saj je včasih po obsegu dela težko primerjati že dve policijski postaji, znotraj posamezne policijske uprave. Zaznan pa je bil tudi vpliv na odločanje ocenjevalcev, in sicer s strani neposredno nadrejenih, bodisi s predhodnim določanjem števila točk, ki jih lahko sploh razdelijo ali pa zahtev po popravljanju že podanih predlogov, in sicer v smeri zmanjšanja števila javnih uslužbencev, ki so v posameznem mesecu na podlagi ocen njihovega dela pridobili posamezne točke.

 

Na koncu smo delodajalca pozvali še, da naj nas o izvedenih ukrepih za izboljšanje stanja povratno pisno obvesti, da bomo lahko  z odgovori seznanili svoje članstvo in vse zaposlene v Policiji.

 

 

Z odličnimi pozdravi.

 

 

                                                                                            Sebastjan Korošec

                                                                                            generalni sekretar SPS

 

Številka:  3643/OBC-13/2021/1

Datum :   28. 1. 2021

 

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>