Pridružite se nam:

20% VIŠJE IZPLAČILO SOLIDARNOSTNE POMOČI ZA ČLANE SPS – obvestilo članstvu

 

Datum objave: 09-11-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

V zadnjem času opažamo, da posamezne članice in člani SPS niso v celoti seznanjeni s pravico do izplačila solidarnostne pomoči, ki jo omogoča Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in jo je dolžan izplačati delodajalec. Zaradi navedenega vam v nadaljevanju posredujemo sledečo razlago.

 

Pravno podlago za izplačilo solidarnostne pomoči predstavlja 4. točka, 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč, in sicer v naslednjih primerih:

 

-       smrt delavca ali ožjega družinskega člana;

-       težja invalidnost;

-       daljša bolezen;

-       elementarne nesreče ali požari.

 

Do solidarnostne pomoči po:

 

prvi alinei, 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen delavec v primeru smrti ožjega družinskega člana. Pri tem se pod pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine, kot jo razume zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: zakonca, tudi izvenzakonska partnerja, in otroci, tudi izvenzakonski ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal. V primeru smrti delavca pa so tako upravičeni do solidarnostne pomoči le predhodno našteti ožji družinski člani.

 

drugi alineji, 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen delavec v primeru težje invalidnosti za kar se šteje invalidnost II. ali III. kategorije, ki je ugotovljena v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delavcu solidarnostna pomoč pripada samo enkrat, in sicer ob priznanju težje invalidnosti.

 

tretji alinei, 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen delavec v primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika.

 

Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno. Zaradi navedenega razloga je delavec upravičen do solidarnostne pomoči samo enkrat v koledarskem letu.

 

četrti alinei, 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen delavec v primeru požara ali naravne nesreče, ki so v skladu z določno 2. točke, 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

 

Pri tem dodajamo še, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS med drugim zavzela tudi stališče, da je potrebno kljub dejstvu, da javni uslužbenec ni lastnik nepremičnine, pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko javnega uslužbenca med katere sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja v katerem javni uslužbenec dejansko biva in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda, saj namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu javnemu uslužbencu ampak je namenjena temu, da le-ta lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.

 

Posamezni primeri iz 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, v katerih imajo delavci pravico do solidarnostne pomoči, se med seboj ne izključujejo.

 

Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč, v višini 577,51 EUR, in sicer v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.


Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

 

Članu Sindikata policistov Slovenije pa pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč, in sicer v primeru, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.


Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat, in sicer na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja, povezana s solidarnostno pomočjo pa se lahko obrnejo na svoje regionalne predstavnike oziroma njihove namestnike ali pa na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

 

Z odličnimi pozdravi.

 

 

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS

 

Številka:  3643/OBC-75/2020/1

Datum :   9. 11. 2020

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>