Pridružite se nam:

SLUŽBENA STANOVANJA – PONOVNA POBUDA S PODAJO KONKRETNIH PREDLOGOV ZA UREDITEV RAZMER – OBVESTILO

Datum objave: 28-08-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) že dalj časa opozarjamo delodajalca, da je ureditev stanovanjske problematike pomembna tudi pri reševanju globoke kadrovske krize v policiji.

 

Zaradi navedenega smo na državnega sekretarja na MNZ, g. Franca Kanglerja naslovili pobudo s podajo konkretnih predlogov za ureditev razmer na tem področju in vam jo posredujemo v nadaljevanju:

 

»Sindikat policistov Slovenije (SPS) je 22. 5. 2020 na pooblaščenca ministra za notranje zadeve, g. Roberta Kosa in pooblaščenca generalnega direktorja policije, g. Danila Jamra naslovil dopis št. 3643/GD-44/2020/1 »Službena stanovanja – pobuda s podajo konkretnih predlogov za ureditev razmer«.

 

V navedenem dopisu smo posredovali predloge za ureditev stanja na področju službenih stanovanj, za katere smo ocenili, da so zelo objektivni, življenjski in nekateri v kratkem času izvedljivi, vsi predlogi skupaj pa predstavljajo korekten sistem vodenja same stanovanjske politike za zagotavljanje potreb po lastnih, najemnih ali službenih stanovanjih in s tem tudi usmeritev v sprejemanje sistemskih ukrepov na področju razmer v Policiji oz, pristop k začetku izvajanja aktivne politike zaposlovanja v Policiji. V SPS smo prepričani, da bi pristop k urejanju stanovanjske problematike pomagalo tudi pri reševanju globoke kadrovske krize, na katero v SPS že dalj časa opozarjamo odgovorne na MNZ in Vladi RS, ter tudi širši javnosti.

 

Ponovno želimo poudariti, da bi morala biti tematika službenih stanovanj, konkretneje urejena že v določbah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, saj trenutna določba 88. člena predmetnega zakona, reševanje tega vprašanja skoraj v celoti prepušča internemu aktu MNZ (delodajalca), kar je s stališča pravne varnosti samih najemnikov neprimerno, saj ga je mogoče kadarkoli spreminjati, kar nenazadnje pritrjuje tudi praksa v preteklosti, ko so se pogoji znova in znova le zaostrovali oziroma za najemnike spreminjali na slabše.

 

Bistvene pomanjkljivosti, ki jih trenutno vidimo v veljavnem 88. členu ZODPol-a so:

 

  • pravica do nadaljnjega bivanja v službenem stanovanju, vsem družinskim članom policista, ki izgubi življenje pri opravljanju operativnih ali drugih nevarnih nalog policije ni zapisana v tem členu (prenos iz 86/2. člena ZODPol),

 

  • ureditev pravice do nadaljnjega bivanja v službenem stanovanju, vsem družinskim članom, v primerih naravne smrti, pogrešanih oseb (ki še niso razglašene za mrtve) in drugih okoliščin, ki niso neposredno povezane z opravljanjem nalog policije (gre za kategorijo najbolj ranljivih skupin, ki se po smrti ali nesrečnem dogodku lahko znajdejo celo na robu eksistence),

 

  • ureditev pravice do nadaljnjega bivanja v službenem stanovanju, vsem upokojencem, med katerimi je kar nekaj tudi takih, ki imajo priznan status vojnega veterana (pa so tudi v obstoječi zakonodaji izpuščeni),

 

  • ureditev pravice do nadaljnjega bivanja v službenem stanovanju posameznim vrstam invalidov, in sicer ne glede na stopnjo invalidnosti (menimo, da se jim mora nameniti vsaj možnost najema za določen čas - premostitev stanovanjskega problema),

  • ureditev pravice uslužbenca do odkupa službenega stanovanj ter podaljšanja najemne pogodbe, ki je sedaj izključno in samo na lastniku stanovanja (MNZ), kar otežuje in zavlačuje možnost prodaje stanovanj oziroma negotovost glede podaljševanja samih najemnih pogodb.

 

V SPS predlagamo, da se odproda vsa stanovanja, ki so dlje nezasedena in se nahajajo na krajih, kjer že dalj časa ni zanimanja za najem s strani uslužbencev policije, vključno s tistimi, ki niso primerna za bivanje in tista, ki so v najemu drugih pravnih in fizičnih oseb, skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Zakonom o javnih financah. Pri tem naj se poskrbi za objektivne, torej realne cenitve, ki se jih lahko na drugi dražbi, po potrebi, še dodatno zniža, v skladu z zakonskimi določili. Na podlagi tega smo prepričani, da bi bili uspešni pri odprodaji vseh navedenih stanovanj.

 

Z navedeno prodajo bi MNZ dobil prva finančna sredstva, ki bi jih lahko uporabil za  nakupe novih stanovanj, kjer je to potreba, pri tem je obvezna racionalnost, da bi se stanovanja kupila le na območjih, kjer le teh najbolj primanjkuje oziroma je izkazan največji interes zaposlenih.

 

V nadaljevanju pa je potrebno v odkup ponuditi tudi vsa ostala zasedena stanovanja, saj s tem na eni strani pridemo do finančnih sredstev za nakup novih stanovanj, ter se obenem znebimo stroškov upravljanja, vzdrževanja in vplačevanja v rezervne sklade. Nenazadnje pa najemnik na tak način tudi reši svoj stanovanjski problem. Vsa pridobljena sredstva pa je ponovno potrebno takoj usmeriti v nakup dodatnih novih stanovanj. Pri odkupu stanovanj predlagamo uvedbo rentnega odplačevanja v kolikor je to v interesu policista/policistke.

 

Pri spremljanju stanovanjske problematike naših članov namreč, med drugim, ugotavljamo tudi, da je zelo veliko interesentov za odkup službenega stanovanja.

 

V SPS na grobo ocenjujemo, da bi s povprečno prodajno ceno med 30.000 in 50.000 EUR (ocena je podana na podlagi objavljenih izklicnih cen na preteklih dražbah MNZ), v primeru prvega in drugega prodajnega postopka, s predpostavko, da bi bilo prodanih 150 stanovanj prišli do denarnih sredstev v višini med 4,5 in 7,5 MIO EUR. Z navedenim zneskom pa je možno kupiti tudi že kar lepo število novih stanovanj, in sicer predvsem tam kjer jih najbolj primanjkuje (Kranj, Koper in Ljubljana).

 

Po tem drugem prodajnem postopku bi bilo tudi jasno, kdo si ne more privoščiti odkupa službenega stanovanja oziroma si ga iz takšnih ali drugačnih razlogov ne želi. Se je pa potrebno zavedati, da je marsikateri trenutni najemnik tudi socialno ogrožen in je verjetno to najemno stanovanje edina realna možnost zanj. V takih primerih bi bilo pošteno, da se z njimi sklene najemna pogodba za nedoločen čas, njihova najemnina pa primarno preliva v sklad za nakup novih stanovanj. Enako je z večino upokojencev, saj se je nekaterim tudi po sistemu 5+5+1 že podaljševalo najemno razmerje, pa se njihov stanovanjski problem do danes ni rešil in za njih trenutno stanje pomeni popolno negotovost. Nekateri so zaradi grožnje z izselitvijo doživeli tudi že težja bolezenska stanja – infarkt.

 

Poleg nakupa novih stanovanj predlagamo tudi subvencioniranje najemnine in sicer razliko med neprofitno in profitno ceno, saj bi s tem lahko pridobili tudi nove zaposlene na območjih kjer ni racionalno kupovati novih stanovanj.

 

 

Se pa strinjamo s tem, da v kolikor najemnik oziroma kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim živi v službenem stanovanju razpolaga s primerno nepremičnino, in sicer v deležu 1/1 in je le-ta primerna za bivanje, obenem pa se nahaja še znotraj širšega območja, kjer najemnik trenutno živi, ni tisti, ki bi mu moral MNZ reševati njegov stanovanjski problem. Je pa tudi pri tem potrebno postopati individualno, saj zgolj lastništvo na papirju lahko še ne pomeni tudi prostega razpolaganja z določeno nepremičnino.

 

Na podlagi vsega napisanega tako predlagamo, da se primarno pravica in pogoji glede službenih stanovanj konkretneje uredili v 86. in 88. členu ZODPol, kot smo to že večkrat opozarjali in zato v tej pobudi vseh naših prejšnjih pobud in predlogov ponovno ne navajamo, čeprav pri njih vztrajamo. S pravilnikom MNZ pa bi se nato uredila še preostala materija, s tem da je potrebno pravilnik MNZ čim bolj uskladiti z veljavnimi pravilniki na tem področju, ki veljajo za pripadnike SV oziroma MORS-a, zaposlene v sodstvu oziroma najemnike, ki bivajo v stanovanjih MJU. Po pregledu navedenih aktov namreč ugotavljamo, da je prav pravilnik MNZ med slabšimi, gledano z vidika najemnika.

 

Obenem pa smo prepričani, da bo s kroženjem denarnega toka torej nakupom in kasnejšo prodajo rešenih tudi več stanovanjskih problemov, obenem pa se na tak način zmanjšujejo tudi dolgotrajna najemniška razmerja, ki so se sedaj pokazala kot problematična, in sicer predvsem ob upokojitvah in drugih neljubih dogodkih, ko zaposleni zaradi takšnih ali drugačnih življenjskih situacij ni uspel urediti svojega stanovanjskega problema drugače in je še vedno vezan na najemniško stanovanje v lasti MNZ.

 

Pri tem dodajamo še, da je kar nekaj JU v policiji in MNZ, po izpolnitvi pogojev za upokojitev, zaposlenih zgolj in samo še za to, ker so najemniki službenih stanovanj. Redna zaposlitev jim namreč omogoča normalno najemno razmerje, kar pa za status upokojenca ne velja. Na ta način pa stanovanjska politika MNZ vpliva tudi na karierni sistem, saj mlajši zaposleni, zaradi zasedenosti praviloma bolj odgovornih delovnih mest starejših, ne morejo karierno napredovati.

 

Ob pomanjkanju stanovanj nas čudi tudi politika MNZ, da na stanovanjski sklad RS prenaša določena stanovanja, kar praviloma pomeni brezplačno. Veliko bolje bi bilo, da bi tu prihajalo do vzajemnosti po sistemu eno stanovanje prenesem, enega dobim, najbolje tam kjer jih MNZ-ju najbolj primanjkuje oziroma bi bilo bolje, da bi šla ta stanovanja v prodajo.

 

Veliko več pa bi bilo potrebno vložiti tudi energije v menjave službenih stanovanj, saj je nemalo primerov, da se mlade družine zaradi povečanja stiskajo, najemniki, ki so že starejši pa bivajo dejansko v prevelikih stanovanjih.

 

Ob skoraj 530 zasedenih stanovanjih MNZ je ob predpostavki, da za posamezno stanovanje ostane 100 EUR »čiste« mesečne najemnine, tudi vprašanje, kam gre 53.000 EUR mesečno oziroma 636.000 EUR letno od pobranih najemnin.

 

Za izpeljavo predlagane stanovanjske politike pa bi bila potrebna, ustanovitev oziroma uvedba stanovanjskega sklada za potrebe nakupa, prodaje in najema stanovanj v upravljanju MNZ-ja. Na podlagi tako oblikovane stanovanjske politike bi MNZ lahko izvajal tudi subvencioniranje nakupov, kot to že izvajajo nekatere občine za mlajše družine in sicer tako, da bi stanovanjski sklad pokril obresti najetega kredita, policist pa bi odplačeval le glavnico najetega kredita. Pri tem v SPS tudi ocenjujemo, da gre v takšnem primeru subvencioniranja nakupa stanovanja za izredno učinkovit ukrep spodbujanja zaposlovanja in po eni strani nudi socialno varnost, po drugi strani pa zagotavlja zaposlenost in ni negativne fluktuacije.

 

Naj na koncu zapišemo še, da je veliko najemnikov, v službenih stanovanjih, pristalo tudi zaradi tega, ker so z opravljanjem takšnih in drugačnih nalog, povezanih s svojim delom, na preizkušnjo večkrat postavili svojo družino, kar se v določenih primerih na koncu enostavno ni izšlo ter je v nadaljevanju prišlo do ločitev, razbitja družine, izgube premoženja, dodatnih denarnih obveznosti v obliki plačevanja preživnin, ustvarjanja novih družin, kar pomeni, da verjetno tudi po 30 ali več letnem delu ne bodo sposobni sami urediti svojega stanovanjskega problema.

 

Na podlagi napisanega menimo, da je naša pobuda utemeljena, zaradi česar pričakujemo tudi, da se bo v nadaljevanju ustrezno obravnavala.

 

V SPS ocenjujemo, da je skrajni čas, da se začne ministrstvo intenzivno ukvarjati z navedeno problematiko. V najkrajšem možnem času je potrebno, skupaj s socialnimi partnerji, najti in izoblikovati tudi ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročne vzdržne razmere, in sicer s poudarkom na upoštevanju enakih pogojev za vse, tako v trenutni situaciji, kot tudi v prihodnosti, da se ne bo spet zgodilo, da bo z določenimi spremembami rešena le peščica težav na tem področju.« 

 

Obveščamo vas, da vas bomo z odgovorom na našo pobudo seznanili, ko prejmemo pisni odgovor.

 

Z odličnimi pozdravi.

 

                                                                                                      Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS

 

Številka:  3643/OBC-59/2020/1

Datum  :   28. 8. 2020

 

 

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>