Pridružite se nam:

REFERENČNO OBDOBJE TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI POVEZANE S TEM – OBVESTILO ZA ČLANSTVO

Datum objave: 29-04-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Na SPS smo v zadnjih dneh tega tedna prejeli več vprašanj policistov, ki so povezana oziroma se nanašajo na referenčno obdobje in z njim povezane pravice ter obveznosti, ki izhajajo iz tega naslova.

 

Zaradi navedenega vam v nadaljevanju navajamo bistvene določbe povezane z referenčnim obdobjem.

Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s Kolektivno pogodbo za policiste (v nadaljevanju KPP) ni določeno drugače.

Glede na to, da 16. člen KPP določa organizacijo in razporejanje delovnega časa, ki med drugim vsebuje tudi določbe povezane z referenčnim obdobjem, se le-ta tako tudi v celoti uporablja za vse policiste.

Tako se pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost, in sicer v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Le s pisnim soglasjem policista pa se lahko upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Torej lahko govorimo o dveh možnih referenčnih obdobjih, in sicer o osnovnem 4 mesečnem obdobju oziroma drugem pogojno možnem 6 mesečnem obdobju. Za 6 mesečnega je namreč obvezen tudi pogoj podanega soglasja, kar nenazadnje pomeni, da ga ni mogoče uveljavljati s strani vodje, brez predhodnega pisnega soglasja policista. V primeru podanega soglasja, le-ta velja do njegovega pisnega preklica. Preklic pa se upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.

Posamezno 4. mesečno referenčno obdobje se začne 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu. V primeru pisnega soglasja policista za 6 mesečno referenčno obdobje pa se referenčno obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa 30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.

V primeru, da je bilo policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo prek polnega delovnega časa. Zato se mu mora, kot takega tudi v celoti izplačati, razen v primeru, ko se policist in neposredni vodja v 10 dneh po poteku referenčnega obdobja pisno dogovorita, da bo policist v dveh mesecih po koncu referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se za presežek ur izplača le dodatek za delo prek polnega delovnega časa, vsaka ura »viška« pa se koristi po načelu 1 za 1.

V skladu z določili enajstega odstavka, 16. člena KPP se policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje, izjemoma lahko prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno (slednjo) omejitev lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.

Navedeno določba torej ureja prenos primanjkljaja - največ 12 ur v naslednje referenčno obdobje izjemoma dodatnih 12 ur, če je manjko nastal v zadnjem tednu pred zaključkom referenčnega obdobja. Določba je torej popolnoma jasna: policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, se iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje lahko izjemoma prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno omejitev lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj dodatnih 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja, torej največ za 24 ur.

V Sindikatu policistov Slovenije smo seznanjeni, da so posamezni vodje policijskih enot »preventivno« policistkam in policistom v mesecu marcu in aprilu 2020 nižali delovno obvezo zaradi preprečevanja širjenja epidemije med zaposlenimi. Tako je pri posameznih policistih nastal večji primanjkljaj ur (tudi preko 80 ur in več), vendar izrecno poudarjamo, da ne glede na to, velja navedena določba KPP in v naslednje referečno obdobje zaposlenim ni dovoljeno prenašati več kot 12 ur primanjkljaja. Takšna ureditev za policiste velja ne glede na določbe Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20).

Pri tem je potrebno dodati še, da v primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 52 ur in ne sme biti krajši od 24 ur. Ob upoštevanju odrejenega dela preko polnega delovnega časa, kot to ureja 72. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, pa delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.

Le policist ima namreč pravico, da lahko neposrednemu vodji pisno predlaga drugačno tedensko razporeditev delovnega časa, in sicer tako da se upošteva samo določba, da delovni čas posameznega tedna ne sme presegati 56 ur. Drugačna tedenska razporeditev delovnega časa velja do policistovega pisnega preklica, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega referenčnega obdobja dalje.

Dodajamo še, da za policiste, ki se sredi referenčnega obdobja zaposlijo ali premestijo na delovna mesta, na katerih se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma začasno prerazporejenem delovnem času, se prvo referenčno obdobje dela v neenakomernem delovnem času skrajša in konča na datum zaključka referenčnega obdobja (bodisi primarno določenega 4 mesečnega oziroma s pisnim soglasjem policista 6 mesečnega).

 

Na koncu ponovno poudarjamo, da prenašanje primankljaja ur nad dovoljenim obsegom in s tem policistom odrejanja višje delovne obveznosti v naslednjem referenčnem obdobju na račun preteklih manjkov, ni dovoljeno oz. nima podlage v predpisih, kar je nenazadnje ugotovilo Vrhovno sodišče že v več sodbah (Sodba VIII Ips 13/2017, z dne 21. 3. 2017). Jasno je, da je v pristojnosti delodajalca organizacija dela, vključno z razporedi dela. Glede na vse navedeno, je torej popolnoma jasno, da v kolikor delodajalec z organizacijo delovnega časa v referenčnem obdobju ne uspe doseči izravnave na poln delovni čas znotraj referenčnega obdobja, mora posledice nositi sam in jih z dodatnimi obremenitvami (razen za izjemnih 12 oz. 24 ur) v naslednjem referenčnem obdobju ne sme prelagati na delavce. Obveznost delodajalca je torej, da znotraj referenčnega obdobja organizira delo tako, da ne prihaja do primanjkljaja ur, oziroma, da se v posameznem referenčnem obdobju ure izravnajo in če manjka ur ne uspe izravnati, tega ne more naložiti v breme delavca.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja povezana z referenčnim obdobjem, se lahko obrnejo na svoje regionalne predstavnike oziroma njihove namestnike ali pa na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

Z odličnimi pozdravi.

 

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS


Datum :   28. 4. 2020

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>