Pridružite se nam:

ZADEVA: PRAVICA DO »IZREDNEGA DOPUSTA« – OBVESTILO

 

Datum objave: 20-03-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Pravica do t. i. »izrednega dopusta« se lahko uveljavlja v zakonsko določenih primerih. V skladu s prvim odstavkom, 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), se za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ZJU ali drug poseben zakon ne določa drugače.

 

Za razumevanje situacije, v kateri se trenutno nahajamo, pa je pomemben tudi pojem naravne nesreče, ki pa je opredeljen v 2. točki, 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in določa »naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci«.

 

Z upoštevanjem načela ureditve od specialnega k splošnemu se torej za t. i. »izredni dopust« primarno uporabljajo določbe Zakona o delavcih v državnih organih (v nadaljevanju ZDDO), ki v 41. členu določa:

 

Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ sedem dni v posameznem koledarskem letu, in sicer:

 

·                    do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do

            nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o

            zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, in zaradi

            aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;

 

·                    tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana

            in selitve v drugo stanovanje;

 

·                    en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo

             nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.

Nadalje 42. člen ZDDO zgoraj našteto odsotnost samo še nekoliko širi, s tem da jo obenem spreminja tudi v neplačano, in sicer: »delavec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena tega zakona, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.

 

Na podlagi napisanega vidimo, da je pravica do nadomestila plače natančno opredeljena, konkretnega primera naravne nesreče pa zakon ne predvideva. Tako je edina možnost ta, da bi predstojnik presodil, da je šlo v nekem konkretno določenem primeru za neodložljive druge opravke, ki pa so navedeni kot primer, ko je delavec lahko en dan odsoten z dela s pravico do nadomestila plače.

 

Glede na to, da odsotnost ob naravnih nesrečah ni posebej urejena niti v ZDDO, niti v KPND in KPP, tako za vse zaposlene v policiji, MNZ in IRSNZ pride v poštev tudi uporaba določb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki v 165. členu določa plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin.

 

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:

 

·                    lastne poroke,

 

·                    smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka

            zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

 

·                    smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,

 

·                    hujše nesreče, ki zadane delavca,

 

·                    spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan,

 

ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

 

Dodajamo še, da se določbe ZDR-1 analogno uporabljajo tudi v primeru: »če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, pa je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, kot to določa šesti odstavek, 137. člena ZDR-1.

 

Nenazadnje pa napisanemu pritrjuje tudi dokument z mnenjem takratnega MNZ, ki je bil združen z MJU, pod številko 007-111/2014/6, z dne 11. 2. 2014, z naslovom Izplačilo solidarnostne pomoči in odsotnost z dela v primeru naravne nesreče – pojasnila.

 

Naj na koncu zapišemo še, da je bilo tudi na sestanku z državnim sekretarjem na MNZ, kjer sta bila prisotna tudi oba policijska sindikata, dogovorjeno, da je koriščenje »izrednega dopusta« na podlagi 165. člena ZDR-1, ob upoštevanju takratnega mnenja MNZ dejansko mogoče, čemur je pritrdil tudi direktor UOK na MNZ g. Kos, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da bo le ta odobren samo na podlagi podane zahteve oziroma vloge posameznega javnega uslužbenca.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja povezana z »izrednim dopustom«, pa se lahko obrnejo na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

Z odličnimi pozdravi.

  

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS

 

Številka:  3643/OBC-31/2020/1

Datum :   20. 3. 2020

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>