Pridružite se nam:

DOLOČITEV, ODMERA IN IZRABA LETNEGA DOPUSTA – OBVESTILO

 

Datum objave: 18-03-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Za določitev, odmero in izrabo letnega dopusta za zaposlene v policiji, MNZ in IRSNZ veljajo oziroma se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO) za zaposlene v policiji pa tudi določbe Kolektivne pogodbe za policiste (KPP), seveda z upoštevanjem načela ureditve od specialnega k splošnemu.

 

V skladu z določbo prvega odstavka 159. člena ZDR-1 tudi javni uslužbenec pridobi pravico do letnega dopusta neposredno s sklenitvijo delovnega razmerja. Drugi odstavek 159. člena ZDR-1 pa določa minimalno trajanje letnega dopusta za posamezno koledarsko leto, ki ne sme biti krajše od štirih tednov, ne glede na to, ali dela javni uslužbenec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

 

Nadalje 160. člen ZDR-1 določa obveznost delodajalca, da tudi javnega uslužbenca najkasneje do 31. marca pisno obvesti o odmeri letnega dopusta za tekoče leto. V tem členu je zapisano še, da se letni dopust določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

 

161. člen ZDR-1 obravnava pravico do sorazmernega deleža letnega dopusta. V primeru, da javni uslužbenec ni zaposlen celotno koledarsko leto (vstopno ali izstopno leto), ima kljub temu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve. V primeru, ko je javni uslužbenec že izrabil celotni oziroma večji del letnega dopusta za tekoče koledarsko leto (in je prejel celotni regres za letni dopust), delovno razmerje pa mu je tekom koledarskega leta prenehalo, ima delodajalec možnost uveljavljanja regresnega zahtevka za neupravičen del dopusta in sorazmerni del preveč izplačanega regresa.

 

Glede same izrabe letnega dopusta pa je potrebno opozoriti na 162. člen ZDR-1, ki med drugim določa, delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 30. junija naslednjega leta oziroma zaradi odsotnosti, ki je bila posledica bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 31. decembra naslednjega leta.

Sam način izrabe letnega dopusta pa ureja 163. člen ZDR-1 ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter obenem možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da čeprav o načinu in času izrabe letnega dopusta na koncu odloča delodajalec, pa mora le-ta kljub temu upoštevati tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti in ne samo potrebe delovnega procesa. Na podlagi napisanega mora tako delodajalec tudi javnemu uslužbencu omogočiti, da ga le-ta predhodno seznani s svojimi predlogi oziroma potrebami po izrabi letnega dopusta (sodba VDSS-Pdp 355/2017). Takšna ureditev pa sledi tudi 10. členu Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 132 o plačanem letnem dopustu, ki določa, da v primeru, da ni drugače določeno, določi čas dopusta delodajalec, vendar šele po posvetovanju z zaposlenim ali njegovim predstavnikom. Pri določanju časa dopusta pa se upoštevajo potrebe dela ter možnosti za počitek in razvedrilo, ki so na razpolago zaposleni osebi. Delodajalec torej ne more določati časa izrabe letnega dopusta samovoljno, ne da bi pri tem upošteval naravo in vsebino pravice ter brez predhodnega posvetovanja o možnostih izrabe dopusta z delavcem. Zaposleni lahko v trenutni situaciji ko ni varstva otrok izkoristite možnost in zaradi varstva otroka, ko svojega dela ne morete opravljati od doma, koristite 50 % nadomestilo plače, ki gre v breme delodajalca ali pa vseeno koristite stari letni dopust in s tem ne izgubljate pri izplačilu vaše plače 50 %.

 

Prav zaradi samovoljnega odrejanja dopustov s strani vodij, smo se v preteklosti obrnili na MDDSZ, ki je pristojno za tolmačenje delovnopravne zakonodaje in smo od njih prejeli odgovor, ki v celoti potrjuje stališčem SPS. Kot izhaja iz navedenega mnenja, so ključni poudarki na tem, da:

 

-      je bistvo izrabe letnega dopusta je obnova psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavca

-      iz same narave pravice do letnega dopusta izhaja, da mora delodajalec omogočiti izrabo letnega dopusta na način, da bo uresničen namen te pravice, to pa je izraba prostega časa v skladu z možnostmi za počitek in rekreacijo delavca in članov njegove družine

-      se letni dopust predvsem zaradi svojega namena ne more koristiti zgolj po odreditvi delodajalca

-      mora delodajalec ustrezno poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta

-      je letni dopust še posebej pomemben z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj se delavec v času letnega dopusta odpočije in si nabere novih moči za varno opravljanje dela, saj se na ta način zmanjša možnost nastanka morebitnih nesreč pri delu

-      mora delodajalec omogočiti izrabo letnega dopusta na način, da bo uresničen namen te pravice, zato se mora delodajalec v zvezi z zagotovitvijo pravice do plačanega letnega dopusta predhodno posvetovati s posameznim delavcem o možnostih izrabe dopusta

-      delodajalec torej ne more določati časa izrabe letnega dopusta povsem samovoljno, ne da bi pri tem upošteval naravo in vsebino pravice ter brez predhodnega posvetovanja o možnostih izrabe dopusta z delavcem

 

 

Glede na sodno prakso, mnenje MDDSZ in Inšpektorata RS za delo (https://www.gov.si/novice/2020-03-17-odreditev-letnega-dopusta-ob-trenutni-epidemioloski-situaciji-v-sloveniji/) poudarjamo, da je samovoljno odrejanje izrabe letnega dopusta nezakonito in nedopustno, tudi v teh razmerah, ko je razglašena epidemija. Zaradi navedenega vse člane SPS, ki bi se soočali s takšno težavo obveščamo, da gre v tem primeru za kršitev pravic iz delovnega razmerja in so tako upravičeni do pravne in druge pomoči SPS. Zato se v primeru nesoglasij z nadrejenim obrnejo na svoje sindikalne zaupnike v enotah ali regionalne predstavnike.

 

Predstavitev določb ZDR-1 pa zaključujemo s 164. členom, ki govori o tem, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta neveljavna. Neveljaven pa je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.

 

Za določitev števila dni letnega dopusta, za posameznega javnega uslužbenca, pa se kot specialnejši predpis, uporablja ZDDO, in sicer upoštevaje posamezne kriterije. Dolžina letnega dopusta po ZDDO je tako odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovne uspešnosti, delovnih pogojev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.

 

DELOVNA DOBA (35. člen ZDDO)

 

Delavcu pripada glede na delovno dobo največ 24 dni letnega dopusta:

 

-        do 3 let delovne dobe

16 dni,

-        nad 3 do 7 let delovne dobe

17 dni,

-        nad 7 do 10 let delovne dobe

18 dni,

-        nad 10 do 15 let delovne dobe

20 dni,

-        nad 15 do 20 let delovne dobe

22 dni,

-        nad 20 do 25 let delovne dobe

23 dni,

-        nad 25 let delovne dobe

24 dni.

 

Delovna doba se šteje v koledarskih letih in se pri krajšem delovnem času ne preračunava (npr. da bi dve leti delovne dobe s skrajšanim delovnim časom po 4 ure šteli kot 1 leto).

 

ZAHTEVNOST DELA (36. člen ZDDO)

 

Za zahtevnost dela pripada:

 

-        višjim upravnim delavcem — pet dni letnega dopusta,

-        delavcem na drugih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka izobrazba — štiri dni

         letnega dopusta,

-        delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva višja izobrazba — tri dni

         letnega dopusta,

-        delavcem na drugih delovnih mestih — dva dni letnega dopusta.

 

 

DELOVNA USPEŠNOST (37. člen ZDDO)

 

Glede na delovno uspešnost pripadajo delavcu največ trije dnevi letnega dopusta. V policiji se uporabljajo kriteriji, ki so vezani na letno delovno oceno zaposlenega za preteklo leto. Tako ocena odlično doprinese 3 dni, ocena prav dobro 2 dni in ocena dobro 1 dan dodatnega letnega dopusta vezanega na delovno uspešnost.

 

DELOVNE IN SOCIALNE RAZMERE (38. člen ZDDO)

 

Delavcu se letni dopust poveča za največ tri dni:

 

-      za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer,

-      za vodenje notranje organizacijske enote,

-      za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen in

       druge razmere, v katerih delavec živi.

 

Ker je v zakonu uporabljen termin "kronična in druga daljša bolezen", kar ni nujno enako "doživljenjski" bolezni, saj po določenem času lahko tudi izzveni, je potrebno ustrezno potrdilo priložiti vsako leto ob uveljavljanju pravice do letnega dopusta po tem kriteriju, in sicer v primeru, ko iz potrdila ni jasno razvidno časovno obdobje, pač pa je zgolj navedeno, da se oseba zdravi zaradi "kronične bolezni". V kolikor pa je iz potrdila nedvoumno razvidno, da gre za doživljenjsko zdravljenje, potem tovrstnega potrdila ni potrebno prilagati za vsako leto posebej.

 

Delavcu se letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

 

Kriterij skrbi za otroka do 15 let (in ne več do 10 let, kot je bilo to pred tem) je sedaj izenačen z določbo ZDR-1. Z umestitvijo kriterija v nov drugi odstavek pa zakon ne določa več niti omejitve glede števila dni, kar pomeni da je javni uslužbenec opravičen do toliko dni dodatnega letnega dopusta, kolikor ima otrok starih do 15 let. Pri tem je potrebno dodati še, da javnemu uslužbencu pripada letni dopust tudi v koledarskem letu, ko otrok dopolni starost 15 let.

 

Delavcu se letni dopust poveča do pet dni za delo pod vplivom ionizirajočih sevanj in za delo z razstrelivi.

 

Posebni pogoji dela iz 1. alineje, 1. odstavka, 38. člena ZDDO, ki se nanašajo na delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer ter po 3. odstavku, 38. člena ZDDO, ki se nanašajo na delo pod vplivom ionizirajočih sevanj in za delo z razstrelivi se izključujejo s KPP. Zaradi tega se ti kriteriji policistom določijo na podlagi 19a člena KPP.

 

DODATNO POVEČANJE LETNEGA DOPUSTA (39. člen ZDDO)

 

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se letni dopust poveča za sedem dni.

 

Delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti, delavcu z najmanj 60% telesno okvaro ter invalidu in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, se letni dopust poveča za pet dni.

 

Z zadnjo spremembo ZDDO so izenačene pravice vseh invalidov, saj sprejeta ureditev spreminja dosedanjo, ki je določala povečan letni dopust le za delovne invalide. Prav tako sprejeta rešitev sledi sistemskim spremembam, ki so se zgodile v treh desetletjih od sprejema ZDDO, in veljavni ureditvi na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Zaradi navedenega je bila dikcija »negovanje težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebe« spremenjena v »otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke«. Posledično odpadejo vprašanja ali gre v konkretnem primeru za lažjo ali težjo prizadetost otroka. Ker se kriterij sklicuje na zakon, ki ureja družinske prejemke, je javnim uslužbencem olajšano dokazovanje upravičenosti po tem kriteriju, saj se upravičenost izkazuje z ustrezno odločbo CSD.

 

Če javni uslužbenec izpolni dva ali več pogojev iz drugega odstavka 39. člena ZDDO, se dodatni dnevi letnega dopusta seštevajo.

 

Na osnovo, ki je določena v 35. členu, se tako dodajajo posamezni dnevi po kriterijih iz 36., 37., 38. in 39. člena. Letni dopust po posameznih kriterijih se ugotavlja na 1. januar tekočega leta s tem, da se pravica do posameznih dni letnega dopusta po kriterijih iz 35., 38. in 39. člena ZDDDO prizna delavcu v koledarskem letu, ko izpolni pogoje za njihovo pridobitev. Iz navedenega izhaja da se pravica do posameznih dni letnega dopusta določena po kriterijih iz 35. člena (delovna doba) upošteva že ob prvi odmeri letnega dopusta v tekočem letu, če bo javni uslužbenec pogoj iz tega člena izpolnil v tekočem letu. Pravica do posameznih dni letnega dopusta določena po kriterijih iz 38. in 39. člena pa se tekom leta ponovno določi, če se spremenijo okoliščine. Pravica, ki izhaja do posameznih dni letnega dopusta določena po kriterijih iz 36. člena (zahtevnost dela) pa se ne spremeni, čeprav se okoliščine tekom leta spremenijo.

 

DODATNI DNEVI LETNEGA DOPUSTA PO KPP

 

Število in kriterije glede dodatnih dni letnega dopusta zaradi dela v posebnih pogojih dela za policiste (uniformirani in neuniformirani uslužbenci policije, ki imajo pravico in dolžnost izvajati policijska pooblastila in so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom) pa določa 19.a člen KPP.

 

a.     policistom, ki so pri izvajanju posebno zahtevnih nalog na delovnih mestih, za opravljanje katerih se zahtevajo posebna znanja in spretnosti in so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji, izpostavljeni večjim obremenitvam in nevarnostim:

 

-      4 dni policistom, ki več kot 9 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih  mestih,

-      2 dni policistom, ki več kot 6 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih mestih.

 

Specifična delovna mesta, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti so sledeča: Uprava kriminalistične policije, Sektor za posebne naloge, višji kriminalist — preiskovalec, Uprava uniformirane policije, Center za tujce — višji policist specialist, Uprava kriminalistične policije, Nacionalni preiskovalni urad — pomočnik direktorja NPU, vodja preiskave in višji kriminalistični inšpektor — preiskovalec, Uprava za policijske specialnosti, Center za varovanje in zaščito — višji policist specialist — varnostnik CVZ, višji policist specialist,  Policijske uprave, mobilni kriminalistični oddelek — višji kriminalist specialist.

 

b.    policistom, ki opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času (neenakomerno razporejen delovni čas, delo v izmenah, delo ob sobotah, nedeljah, praznikih ali drugih dela prostih dnevih, delo prek polnega delovnega časa, popoldansko ali nočno delo in delo v deljenem delovnem času):

 

-      2 dni policistom, ki več kot polovico polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času,

-      1 dan policistom, ki več kot tretjino polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času;

 

c.     1 dan policistom, ki se štejejo kot nočni delavci.

 

Nočno delo opredeljuje ZDR-1, in sicer v svojem 150. členu, ki določa, da se kot nočno delo šteje delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne, če pa je določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Naslednji 151. člen ZDR-1 pa kot nočnega delavca opredeljuje tistega delavca, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma oziroma ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa.

 

d.     policistom, ki delajo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih, v skladu z zakonom, ki ureja organiziranost in delo policije (73. člen zakona):

 

-      2 dni policistom, ki so najmanj tridesetkrat v letu opravljali delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih,

-      1 dan policistom, ki so najmanj osemnajstkrat v letu opravljali delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih.

 

e.     policistom, ki neposredno izvajajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja:  

 

-      6 dni policistom, ki več kot 6 mesecev v letu opravljajo delo v Specialni enoti,

-      3 dni policistom, ki več kot 3 mesece v letu opravljajo delo v Specialni enoti,

-      2 dni policistom, ki več kot 200 ur v letu opravljajo delo v Posebni policijski enoti,

-      1 dan policistom, ki več kot 100 ur v letu opravljajo delo v Posebni policijski enoti,

-      1 dan policistom, ki so več kot petkrat letno opravljali posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja neposredno skupaj s Specialno enoto ali Posebno policijsko enoto.

 

f.      policistom, ki pretežni del polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v drugih pogojih dela oziroma nevarnostih, povezanih z opravljanjem dela:

 

-      1 dan policistom, ki opravljajo delo na prostem, v neugodnih in spremenljivih klimatskih razmerah, hrupu ali prahu,

-      1 dan policistom, ki opravljajo delo pri umetni razsvetljavi oziroma z večjimi vidnimi zahtevami oziroma v umetno zračenih prostorih (sodba VDSS Pdp 724/2017, 25. 1. 2018)

-      1 dan policistom, ki opravljajo delo z večjimi fizičnimi obremenitvami, pogosto delo v prisilnem položaju, delo na višini ali v globini ali delo na delovnih mestih s predpisanimi osebnimi zaščitnimi sredstvi (obvestilo SPS z dne 16. 3. 2020),

-      1 dan policistom, ki opravljajo delo na električnih inštalacijah in opremi pod električno napetostjo ali v povezavi z njimi in v njihovi bližini oziroma so izpostavljeni elektromagnetnemu valovanju,

-      1 dan policistom, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne kemikalije ali snovi ali je njihovo zdravje izpostavljeno nevarnim kemikalijam ali snovem oziroma obstaja nevarnost okužbe pri delu,

-      1 dan policistom, ki opravljajo delo, izpostavljeno večjim psihosocialnim tveganjem in večjim psihičnim obremenitvam.

 

  g.  policistom, ki opravljajo naloge pod posebnimi obremenitvami:

 

-      5 dni policistom, ki so več kot polovico polnega letnega delovnega časa razporejeni na delovnih mestih, na katerih tudi dejansko opravljajo operativno delo potapljačev,

-      3 dni policistom, ki so več kot polovico polnega letnega delovnega časa člani posadke policijskih zrakoplovov,

-      1 dan policistom, ki več kot desetkrat ob svojem rednem delu izvajajo še naloge psihološke podpore,

-      1 dan policistom, kriminalističnim tehnikom, ki izvajajo forenzične postopke z umrlimi.

 

h.    policistom, ki opravljajo delo pod vplivom ionizirajočih sevanj:

 

-      5 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo A,

-      3 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo B, in opravljajo nadzorovano delo s prenosnimi rentgenskimi aparati,

-      2 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo B, in opravljajo nadzorovano delo s pretočnimi rentgenskimi aparati,

-      1 dan policistom, ki po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti niso razvrščeni kot poklicno izpostavljene osebe in uporabljajo pretočne rentgenske aparate, pri katerih se izvaja dozimetrija delovnih mest in letna izpostavljenost sevanju ne preseže predpisane vrednosti mejne efektivne doze in mejnih ekvivalentnih doz za kategorijo B.

 

Policistom, ki po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti niso razvrščeni kot poklicno izpostavljene osebe in uporabljajo opremo z virom ionizirajočega sevanja, pri katerem se ne izvaja dozimetrija in pri redni uporabi naprave ne more priti do izpostavljenosti sevanju, se dopust zaradi pogojev dela iz točke h. ne poveča (drugi odstavek 19.a člena KPP).

 

 

 

i.      policistom, ki opravljajo delo z eksplozivi:

 

-      5 dni policistom, ki delajo z eksplozivi, vključno z deaktivacijo, razminiranjem, uničevanjem in zasegom,

-      2 dni policistom, ki delajo z eksplozivi, vključno z odkrivanjem in zasegom,

-      1 dan policistom, ki opravljajo pomožna dela z eksplozivi.

 

Na podlagi določil 2. odstavka, 19.a člena KPP, se policistu letni dopust zaradi pogojev dela iz točk b in f, 1. odstavka 19.a člena KPP poveča skupno za največ 3 dni. Zaradi pogojev dela iz točk h in i prvega odstavka 19.a člena KPP pa skupno za največ 5 dni.

 

V skladu s tretjim odstavkom 19.a člena KPP se pri določitvi dodatnega števila dni letnega dopusta zaradi pogojev dela iz tega člena upoštevajo podatki o delovnem mestu oziroma razporeditvi v enoto in podatki o opravljenem delu v posebnih delovnih pogojih oziroma delovnem času v preteklem letu.

 

Nenazadnje pa je letni dopust pomemben tudi iz vidika varnosti in zdravja pri delu, saj se delavec v času letnega dopusta odpočije in si nabere novih moči za varno opravljanje dela. Letni dopust tako ni samo v interesu delavca, pač pa tudi delodajalca, saj se na ta način zmanjša možnost nastanka morebitnih nesreč pri delu.

 

Na koncu vam svetujemo samo še to, da prejete sklepe o odmeri letnega dopusta skrbno pregledate in preverite ali vam je bil letni dopust pravilno določen.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja povezana z določitvijo, odmero in izrabo letnega dopusta, pa se lahko obrnejo na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

V primeru kakršnihkoli zaznanih težav povezanih z določitvijo, odmero in izrabo letnega dopusta pa se članice in člani takoj obrnite na svoje regionalne predstavnike ali njihove namestnike, saj bo le na ta način možno pravočasno odreagirati.

 

 

Z odličnimi pozdravi.

 

 

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS

 

Številka:  3643/OBC-29/2020/1

Datum :   18. 3. 2020

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>