Pridružite se nam:

OCENJEVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV IN NAPREDOVANJE V PLAČNE RAZREDE TER NAZIVE – OBVESTILO SPS

 

Datum objave: 16-01-2020

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Po začetku koledarskega leta nastopi tudi obdobje, ko se prične z ocenjevanjem javnih uslužbencev. Zaradi tega vam v nadaljevanju želimo predstaviti navedeno tematiko, ki pa je neposredno povezana tudi z napredovanjem v višji plačilni razred ter višji naziv, kar pa seveda vpliva tudi na višino plače in vseh dodatkov povezanih z njo.

 

Pomembna podzakonska akta, ki urejata navedeno področje sta Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s spremembami in dopolnitvami) ter Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08 s spremembami in dopolnitvami). Krovni zakon, ki pokriva to področje, pa je Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami).

Na podlagi veljavne zakonodaje se tako javne uslužbence, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas, ne glede na to ali delajo polni ali krajši delovni čas, oceni enkrat letno. Postopek ocenjevanja pa je treba izvesti najkasneje do 15. marca.

Ocenijo se vsi javni uslužbenci, ki so v preteklem koledarskem letu delo opravljali najmanj šest mesecev. Prav tako se ocenijo tudi tisti javni uslužbenci, ki so bili zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev ali pa so bili odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma se ne strinja z oceno, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred komisijo. Veljavna ocena je tista ocena, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec, v primeru zahteve za preizkus ocene pa tista ocena, ki jo določi komisija in je javnemu uslužbencu pravilno vročena. Zoper oceno komisije pa lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo, in sicer v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

Javni uslužbenec se za posamezno ocenjevalno obdobje oceni za delovno mesto, ki ga je zasedal ob preteku ocenjevalnega obdobja, torej za delovno mesto, ki ga je zasedal 31.12..

Pripominjamo še, da pri ocenjevanju ne veljajo nikakršne kvote. Zato je kakršnokoli omejevanje števila določenih ocen ali njihovo določanje v procentih, najmanj v nasprotju s pozitivno zakonodajo, ki ureja navedeno področje, seveda pa taki poizkusi obenem predstavljajo tudi nezakonite pritiske na posamezne pooblaščene ocenjevalce. Zaradi navedenega ter zaradi razlogov kadrovske podhranjenosti in kljub temu še vedno dobrih rezultatih na vseh področjih dela, predvsem pri zagotavljanju splošne varnosti kljub migrantski problematiki apeliramo na vse nadrejene, ki ocenjujejo zaposlene, da se odločajo za določanje višjih ocen.

 

Na podlagi ocene, ki jo pridobi javni uslužbenec pa lahko le-ta napreduje v višji plačni razred, in sicer se ocena točkuje na sledeč način odlično s 5. točkami, ocena zelo dobro s 4. točkami, ocena dobro s 3. točkami in ocena zadovoljivo z 2. točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, v višji plačni razred, se izvede vsako leto do 15. marca, in sicer za vse javne uslužbence.

Za en plačni razred tako napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju treh let dosežejo:

-       ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

-       ob tretjem in četrtem napredovanju najmanj 12 točk,

-       ob petem napredovanju najmanj 13 točk in

-       ob vseh nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

 

Za dva plačna razreda pa lahko napredujejo tisti javni uslužbenci, ki ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob vseh nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

Vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad začetni plačni razred delovnega mesta, se šteje za eno napredovanje.

Javni uslužbenec tako lahko napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja. Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se njegovo izpolnjevanje pogojev za napredovanje ponovno preveri naslednje leto.

Ne glede na vse napisano pa javni uslužbenec za en plačni razred napreduje tudi, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

 

Javni uslužbenec napreduje v višji plačni razred s 1. 4. Pravica do plače v skladu s pridobljenim višjim plačnim razredom pa mu pripada od 1. 12. naprej. Zaradi navedenega je potrebno javnemu uslužbencu obvestilo in pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi izročiti najkasneje do 31. 3.

 

Dodajamo še, da se je policistom, ki so bili na podlagi 110. člena Zakona o organiziranosti in

delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami), 30. 6. 2018, premeščeni iz V. v VI. tarifni razred, prekinilo napredovalno obdobje za napredovanje v plačne razrede. Enako velja za vse pomočnike komandirjev, ki so bili premeščeni iz VI. v VII. tarifni razred. Zaradi tega pri napredovanju tudi ni mogoče uporabiti ocen, ki so jih navedeni pred tem pridobili v nižjem tarifnem razredu.

Za napredovanje v višji naziv pa je potrebno imeti predpisano stopnjo strokovne izobrazbe ter ustrezne delovne izkušnje. Poleg tega pa mora biti v skladu s sistemizacijo delovnih mest pri delodajalcu, konkretno delovno mesto sistemizirano tako, da se lahko naloge izvajajo tudi v višjem nazivu. Prav tako pa mora uradnik doseči tudi zahtevane ocene.

 

Za napredovanje v višji naziv se upošteva isto oceno (točke), kot za napredovanje v višji plačni razred.

Na podlagi napisanega tako uradnik napreduje, ko v nazivu iste stopnje, in sicer v času od zadnjega napredovanja, doseže trikrat oceno odlično ali štirikrat najmanj oceno zelo dobro ali petkrat najmanj oceno dobro. Uradnik napreduje tudi, ko glede na točkovanje ocen, določenih z uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred, doseže 16 točk v štirih letih, pri čemer se število točk, določenih za oceno zadovoljivo, ne upošteva.

Če je uradnik premeščen na manj zahtevno delovno mesto, na lastno željo ali zaradi poslovnih razlogov, se ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za njegovo napredovanje upoštevajo tudi ocene, ki jih je dosegel na zahtevnejšem delovnem mestu oziroma v višjem nazivu.

Napredovanje na podlagi ocene delovne uspešnosti ni možno za v več kot eno stopnjo višji naziv od naziva, ki ga je imel uradnik pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje.

 

Uradnik, ki na dan 15. 3. izpolnjuje vse predpisane pogoje, napreduje v višji naziv s 1. 11. Pravica do plače vezana na pridobljen višji naziv pa mu pripada od 1. 12. naprej.

 

Uradnik pa ne more napredovati v naziv, če:

 

-      je bila v času od zadnjega imenovanja uradnika v naziv ugotovljena njegova nesposobnost za opravljanje dela, dokler po ugotovljeni nesposobnosti ponovno ne izpolni pogojev za napredovanje,

-      mu je bil izrečen disciplinski ukrep opomina ali denarne kazni, dokler ukrep ni izbrisan iz evidence in

-      je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz kazenske evidence.

 

Naj na koncu zapišemo še da napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede ne izključuje hkratnega napredovanja uradnika v višji naziv, seveda če izpolnjuje vse predpisane pogoje.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja povezana z ocenjevanjem ter napredovanjem v plačne razrede oziroma nazive, pa se lahko obrnejo na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

V primeru kakršnihkoli zaznanih težav povezanih z ocenjevanjem ter napredovanjem v plačne razrede oziroma nazive pa se članice in člani takoj obrnite na svoje regionalne predstavnike ali njihove namestnike, saj bo le-na ta način možno pravočasno odreagirati.

 

Z odličnimi pozdravi.

 

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                              GENERALNI SEKRETAR SPS


Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>