Pridružite se nam:

UREDITEV PODROČJA NADURNEGA DELA – OBVESTILO ZA ČLANSTVO

 

Datum objave: 15-12-2019

Spoštovane članice in člani SPS.

 

Na Sindikat policistov Slovenije (SPS) je bilo preko celega leta naslovljenih tudi več vprašanj, ki so povezana oziroma se nanašajo na področje nadurnega dela, in sicer tako glede samega odrejanja kot tudi ustreznega obračuna in plačila za opravljeno delo. Zaradi navedenega vam v nadaljevanju predstavljamo zakonsko ureditev tega področja, ki velja za policijo.

 

Ureditev nadurnega dela je primarno določena v 144. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo, in sicer:

 

·         v primerih izjemoma povečanega obsega dela,

·         če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

·         če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

·         če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

·         v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

 

Praviloma mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela, le-tega ni možno odrediti delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

 

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. S soglasjem delavca nadurno delo lahko traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti predhodno soglasje delavca.

 

 

Vse nadure, ki so bile odrejene, se kot take morajo tudi izplačati (130% - osnovna nadura), razen če se javni uslužbenec odloči, da jih bo izkoristil v obliki prostih ur. V tem primeru se tako izplača le dodatek za nadurno delo v višini 30%, in sicer za vsako opravljeno uro, ure pa se potem kompenzirajo po načelu 1:1.

Na ureditev nadurnega dela v policiji pa vpliva tudi Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki v svojem 72. členu določa, da nadrejeni policistu lahko odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer pa se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa, preko polnega delovnega časa, upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.

 

S soglasjem policista pa se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Le na ta način je potem referenčno obdobje lahko največ izenačeno s splošno delovno pravno zakonodajo oziroma z določili ZDR-1, ki imajo že v osnovi nekoliko daljše referenčno obdobje (6 mesecev), v primerjavi s specialno zakonodajo, ki velja za policiste (4 mesece).

 

Še nekoliko bolj pa v ureditev nadurnega dela poseže 73. člen ZODPol, ki ureja delo preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih. Predmetni člen ne glede na določbe ZDR-1 o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, nadrejenemu omogoča, da lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, policistu, in sicer po poteku delovnega časa odredi, da brez prekinitve dela, ki bi policistu omogočil počitek, kot ga določa ZDR-1, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.

 

Kljub temu pa je taka odreditev nadurnega dela dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu, takoj po prenehanju razlogov, zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s splošnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Soglasje policista za tako obliko odrejenega nadurnega dela ni potrebno.

 

Tudi tovrstno obliko dela preko polnega delovnega časa mora nadrejeni odrediti v pisni obliki, in sicer praviloma pred potekom rednega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči policistu naknadno, in sicer najkasneje v osmih dneh po opravljenem nadurnem delu.

 

Tako nadurno delo lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec. Kljub temu pa skupno delo preko polnega delovnega časa policista, na tej zakonski osnovi, ne sme presegati zgornje meje letne časovne omejitve, ki jo določa ZDR-1.

 

Tako imenovane »super nadure« pa so tudi po veljavni Uredbi o določitvi višine dodatnega plačila policistom, ki jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, plačane nekoliko več, in sicer policistu kot dodatno plačilo za opravljeno odrejeno delo pripada delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela, v višini 0,430 odstotka osnovne plače, za vsako dejansko opravljeno uro dela.

 

Kdaj in ob katerih pogojih se določeno delo šteje kot nadurno delo pa je zapisano in določeno tudi v Kolektivni pogodbi za policiste (KPP).

 

Tako je v 4. odstavku, 16. člena KPP določeno, če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa. Tu pripominjamo še, da se v skladu z razlago KPP upošteva tisti čas, ko je bil policist obveščen o spremembi razporeda dela in NE trenutek vpisa spremembe v razpored dela.

 

Prav tako je v 9. odstavku, 16. člena KPP določeno še, da se policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti, šteje kot delo prek polnega delovnega časa. Skratka vsak presežek ur, konec vsakega referenčnega obdobja, se šteje in mora izplačati kot nadurno delo. Le na željo policista se namreč lahko višek ur koristi kot kompenzacija, in sicer v razmerju 1:1, pri čemer pa policistu pripada še dodatek za plačilo preko polnega delovnega časa.

 

Ob upoštevanju pogojev iz 17a. člena KPP gre za nadurno delo tudi, če število opravljenih ur rednega dela in ur opravljenih v času pripravljenosti, presega število ur policistove mesečne delovne obveznosti. Na podlagi napisanega se tako ves presežek ur, nad mesečno kvoto, ob pogoju da so bile opravljene v času pripravljenosti, šteje za nadurno delo.

 

Vsekakor pa se dodatno opravljene ure v času pripravljenosti, ki so bile odrejene na podlagi 73. člena ZODPol, in sicer za dokončanje začete naloge, že same po sebi štejejo kot delo preko polnega delovnega časa. Za nadurno delo se štejejo tudi vse opravljene ure v času pripravljenosti, in sicer v primeru, ko je bila pripravljenost policistu odrejena v manj kot 24 urah pred njenim začetkom.

 

In nenazadnje se v skladu z določili 15. člena KPP policistu, ko mora skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času preprečiti nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, v primeru če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi, čas opravljanja takih nalog šteje kot delo preko polnega delovnega časa, razen v primerih, ko nima izpolnjene redne delovne mesečne obveznosti. V slednjem primeru se mu ta čas šteje v redno delovno obveznost.

 

Na koncu še dodajamo, da v primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 52 ur in ne sme biti krajši od 24 ur. Ob upoštevanju odrejenega dela preko polnega delovnega časa, kot ga ureja 72. člen ZODPol, pa delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.

 

Le policist sam pa lahko neposrednemu vodji pisno predlaga drugačno tedensko razporeditev delovnega časa, in sicer tako da se upošteva samo določba, da delovni čas posameznega tedna ne sme presegati 56 ur. Drugačna tedenska razporeditev delovnega časa velja do policistovega pisnega preklica. Preklic pa se upošteva od začetka naslednjega referenčnega obdobja dalje.

 

Članice in člani SPS, ki imajo morebiti še dodatna vprašanja povezana z nadurnim delom, pa se lahko obrnejo na elektronski naslov projektna@sindikat-policistov.si.

 

 

Z odličnimi pozdravi.

 

                                                                                              Sebastjan Korošec

                                                                                               generalni sekretar SPS


Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>