Spoštovani,
v torek, 28. 10. 2025, smo bili preko medijev z neposrednimi nastopi vodilnih funkcionarjev države seznanjeni, da bo zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu dan v parlamentarno obravnavo »Šutarjev zakon«.
Tragični napad skupine Romov na domačina in sokrajana Novega mesta, Aleša Šutarja, se je zgodil nekaj dni pred tem in končal se je s smrtjo. Poti nazaj ni več - napovedane spremembe zakonodaje bodo pa zanj žal prepozne. Svojci, prijatelji in domačini v Novem mestu so izgubili njim zelo drago in cenjeno osebo.
V Sindikatu policistov Slovenije nas žalosti dejstvo, da se šele po tragični smrti in neposrednem fizičnem napadu na Aleša, storjenem pred množico prisotnih, lahko naredijo večji koraki naprej k spremembi zakonodaje zaradi reševanja težav, za katere vsi vemo, da niso nastale šele minulo soboto. Niso nastale pri tej vladi niti pri pretekli, a se jih nobena oblast v preteklosti ni lotevala dovolj resno. Težav zaradi neupoštevanja pravnega reda s strani Romov, ki so kršitelji in so storilci kaznivih dejanj, je bilo veliko že v preteklost, ne samo v mandatu te vlade. Niso vsi Romi kršitelji ali storilci KD. Zaradi vedno večjega števila »spornih« oseb v populaciji ter nedelovanja sistema pravne države v tovrstnih primerih so ti posamezniki in skupine postajali vedno bolj predrzni, agresivni, grobi in objestni. Kaj jim pa kdo more? Vsaj tako so se obnašali.
Aleš Šutar ni prva smrtna žrtev zaradi fizičnega napada. Javnosti je poznan tudi primer iz Grosuplja v letu 2021, ki se je končal s smrtjo napadenega. Znani so tudi številni drugi nasilni dogodki. Spomnimo se letošnjega napada na župana občine Ribnica, ki ga je v okviru svojih zmožnosti, poskušala preprečiti in ublažiti policistka v civilu, pri tem pa je bila tudi sama napadena in poškodovana. Javnost je njeno ravnanje opazila in ga cenila, Policija pa temu ni namenila posebne pozornosti. Spomnimo se posredovanja policistov v romskem naselju v Kočevju lani, spomnimo se številnih prijav o streljanju v romskih naseljih, tako letos kot v preteklosti, spomnimo se napadov v osnovni šoli ali njeni okolici, v šolah jugovzhodne Slovenije.
Razen obljub ministra za notranje zadeve (v odstopu) tamkajšnji domači - lokalni prebivalci, niso dobili nič. Vedno je bila obljubljena večja prisotnost policije iz drugih delov Slovenije, ki je bila nato za nekaj časa zagotovljena, dokler zadeva medijsko ni zamrla. Vedno je prišel minister, župani in svetniki so sestankovali, krajani protestirali, pa se je vse zaključilo z zagotovili in obljubami o več policistih, ki jih na dolgi rok ne more dati nihče. Ker je policistov premalo! V Novem mestu se je pokazalo, da zgolj z obljubami in večjo prisotnostjo policistov za nekaj časa tam, pokojnega Aleša ne bo možno vrniti in obuditi.
A bo v Novem mestu zdaj drugače? Slišimo za nove obljube lokalnemu prebivalstvu, pred nami so nove (začasne) napotitve dodatnih policistov iz drugih regij Slovenije na to območje. Pa se kdo vpraša, ali je policistov sploh dovolj? Na kadrovsko podhranjenost v Sindikatu policistov že dolgo časa opozarjamo, pa nismo uslišani, marsikdaj tudi slišani ne. Opozarjamo tudi na neurejena plačila in dodatke za isto delo, pa odgovorni ne slišijo.
Kako je pa biti policist, ko morajo posredovati zoper osebo, ki pred tem krši javni red in mir ali napada druge osebe? Kako je biti policist, ko pridejo na kraj družinskega nasilja, pretepa, med huligane, ki razbijajo stadion ali pa posredujejo zaradi Romov?
V večini primerov se policiste za posredovanje niti ne pohvali, saj so v večini primerov takoj deležni nadzorov številnih nadzornikov in služb znotraj Policije in Ministrstva za notranje zadeve. Policisti so zgolj zato, ker so se odzvali in ukrepali (kar se od njih tudi pričakuje), podvrženi notranjim preiskavam, razgovorom z nadzornimi službami Policije in Ministrstva za notranje zadeve pritožbam ter preiskavam Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb Specializiranega državnega tožilstva, ki je ustanovljen prav z namenom pregona policistov in drugih uradnih oseb s posebnimi pooblastili.
Prepogosto se policisti kljub dobremu, strokovnemu in zakonitemu delu, na koncu sami znajdejo v preiskavah in postopkih, saj nadzorniki, ko v naslednjih dneh sedijo za mizo in imajo čas, najdejo razlog, kar bi policisti v nekem trenutku lahko opravili boljše ali drugače. Okoliščine, da se policisti morajo v takšnih primerih odločiti v delčku sekunde ali pa v nekaj trenutkih, nadzorniki žal ne upoštevajo, niti dejstva, da so policisti intervenirali uspešno.
Ob tem se poraja še vprašanje, če je res zgolj Policija tista, ki ima učinek na ravnanje kršiteljev in storilcev kaznivih ravnanj. V Sindikatu policistov Slovenije menimo, da bi ob urejeni zakonodaji (že včeraj - ne v prihodnosti) zelo pomembno vlogo morali odigrati številni drugi državni in lokalni organi.
Policisti smo in bomo varovali ljudi. Zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti je ena od naših osnovnih nalog, ki nam jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Tako v enotah in mestih, kjer delamo, kot tam, kamor smo bili in bomo napoteni - dokler bo to mogoče. Zavedati se je potrebno, da vsak odhod policistov in napotitev policistov drugam vpliva na varnost v krajih, kjer sicer policisti delajo in bi se morali ukvarjati z delom in preiskavo dejanj v tistem okolju oziroma na področju, za katerega so zadolženi. Kriminaliteta je v velikem delu Slovenije problem že danes, ne glede na statistiko. Ljudje marsikaj sploh ne prijavljajo več, čeprav vsi želimo živeti v varni državi. V Novi Gorici in Kopru policistov kronično primanjkuje. Ljubljana je preobremenjena z nujnimi zadevami vsak dan znova, na prihod patrulje se »čaka«. Tudi v drugih delih Slovenije stanje ni bistveno boljše, a smo izpostavili zgolj najhujše. Kljub vsemu bodo zdaj policisti iz drugih regij Slovenije napoteni v Novo mesto, kjer so varnostni izzivi trenutno največji.
Ministra za notranje zadeve v odhodu, g. Boštjana Poklukarja, pa tudi Vlado R Slovenije, že ves čas opozarjamo, da se kadrovska stiska v Policiji že močno kaže in da nastaja kadrovska luknja, ki je ne bo več mogoče zakrpati, če oblast ne bo iskala rešitev zdaj - ne šele po volitvah. Veliko več policistov odhaja, kot prihaja. Do 31. 12. 2024, zgolj v mandatu te vlade, se je število uslužbencev Policije zmanjšalo za 783 oseb. V letošnjem letu, v oktobru smo, dobili 158 novih policistk in policistov. Šolanje letos bi lahko in bi moralo zaključiti 300 policistk in policistov, a za poklic policista, ob zdajšnjih pogojih dela in plači, že dolgo ni več zanimanja.
Enako število policistk in policistov bi šolanje moralo zaključiti v letih 2022, 2023, 2024, vsako leto po 300. V času, ko smo dobili novih 158 uslužbencev, jih je od 1. 1. 2025 do danes, po neuradnih podatkih odšlo dodatnih približno 200 zaposlenih. Do konca leta bo, po neuradnih podatkih iz Policije, odšlo še dodatnih 100 – 200 policistov iz vseh nivojev služb. Ob takšnem kadrovskem pomanjkanju se upravičeno sprašujemo, kdaj bo prišlo do kritične točke preloma, ko se bomo morali vprašati, kdo od obstoječih bo kaj delal, kdo bo preiskoval, kdo varoval, katere prioritete se bodo določile za obravnavo. Dodatki policistov, ki opravljajo isto delo na istem mestu, so zaradi pomanjkljive zakonodaje neurejeni. Kdo je bolj obremenjen? Tisti, ki mora zdaj v Novo mesto ali tisti, ki ostane sam v naslednjih dneh za vse dogodke, ki se zgodijo na nekem lokalnem območju? Že dolgo si prizadevamo, da bi vse to uredili in poenotili, pa sogovornika na strani države, zaradi bližajočih se volitev, spet nimamo.
V sindikatu smo konec avgusta 2025 predlagali nujne rešitve skozi povečan obseg dela za kadrovsko podhranjene in preobremenjene enote na vseh nivojih služb, da bi obstoječ kader ohranili, če novega ne dobimo dovolj. Konkretne pogovore v zvezi s temi nujnimi prijemi za ohranitev obstoječega kadra zaenkrat še vedno čakamo.
Ali je vodilnim predstavnikom države in ministru za notranje zadeve res vseeno za kadrovsko stanje v Policiji?
Napovedano spremembo zakonodaje (Šutarjev zakon) v Sindikatu policistov Slovenije pozdravljamo, saj so in bodo vsi ukrepi, ki bodo stanje normalizirali, dobrodošli. Kljub temu imamo pomisleke, če bodo (vse) predlagane spremembe zakonodaje pomenile korak v pravo smer in k ureditvi razmer. Zaradi omejenih kadrovskih resursov v Sindikatu policistov Slovenije izpostavljamo zgolj teme, ki se tičejo policijskega dela, saj za drugo kot sindikat nismo pristojni.
Policija bo dobila večja pooblastila pri izvajanju dela nad ogroženih in varnostno tveganih območjih. Če stroka meni, da je to potrebno in bo to rešitev za težave v prihodnosti, ukrep pozdravljamo.
Po oceni sindikata ni težava v pomanjkanju pooblastil za delo, ki ga policisti opravljajo. Težava je v pomanjkanju zaupanja vodilnih predstavnikov države in služb znotraj Policije v delo policistov. Večina policistov, ki so sodelovali in intervenirali pri medijsko odmevnih dogodkih, se morajo potem zagovarjati pred Specializiranim državnim tožilstvom in pred drugimi nadzorniki, kljub temu, da je bilo njihovo delo strokovno in zakonito. Namesto pohval za dobro delo in interveniranje, so policisti ovadeni, naenkrat se znajdejo v vlogi osumljencev, namesto tistih, ki zagotavljajo javni red in mir ali varujejo druge. V sindikatu se odkrito bojimo, da nadzorniki zaradi interesa politike ali javnosti dajejo večji poudarek občanom in ulici kot stroki.
Bolj kot večja pooblastila policistov bi po naši oceni potrebovali strokovne ljudi na mestu nadzornikov, ki bi ravnanje policistov v interni ali zunanji javnosti v dneh po dogodku jasno predstavili, pa tudi dogodke pred tem, ki so pripeljali do posredovanja in ukrepanja policistov. Končne postopke in sodbe, kdo je kaj storil ali kdo česa ni storil, naj prevzame sodišče, ne službe Ministrstva za notranje zadeve in Policije.
Dvom v strokovnost dela Policije kažejo tudi vodilni funkcionarji Republike Slovenije, ki ustanavljajo lastne varnostne službe, čeprav imamo v Policiji ravno za njihovo varnost in varovanje varovanih oseb Center za varovanje in zaščito. Imamo odlično usposobljen kader za varovanje tujih državnikov, zato ne dvomimo, da imamo odlične ljudi tudi za varovanje naših državnikov.
Preseneča nas, da zaradi zelo slabega stanja na področju prometne varnosti, kjer je že zdaj 25 več smrtnih žrtev kot v preteklem letu, vladna stran ne daje večjega poudarka pri iskanju rešitev večje prometne varnosti in dodatnim ukrepom, npr. nadzora prometa s tehničnimi sredstvi, saj kadra primanjkuje. Predlog Šutarjevega zakona je bil pripravljen v samo 3 dneh po tragičnem dogodku, čeprav je problematika z romsko problematiko bistveno starejša. Pred dogodkom v Novem mestu iskanje rešitev zaradi težav v južni Sloveniji več kot očitno ni bilo dovolj aktualno.
V oktobru 2024 smo zaradi »nelegalnih dirk po parkiriščih in problematiko vožnje po odstavnem pasu ob nenehnih zastojih na avtocestah« predlagali spremembo in zaostritev prometne zakonodaje zaradi nespametnih kršiteljev, ki načrtno ovirajo dostop do policijskega vozila. Predlagali smo višje globe kršiteljem, ki vozijo po odstavnem pasu ali po »reševalnem pasu«, ko se drugi udeleženci pravilno umaknejo in omogočijo prehod.
Zaostritev kaznovalne politike za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja z elementi nasilja v sindikatu v celoti pozdravljamo. Poudarjanje, da bodo ukrepi veljali enako za vse državljane Slovenije in tujce, je nesmiselno. Vse spremembe zakonodaje ter morebitni ukrepi, predvideni v t. i. Šutarjevem zakonu, bodo veljali za vse kršitelje – ne glede na narodnost, raso ali državljanstvo.
Kakšen ukrep trenutno pa imajo napovedi vodilnih funkcionarjev države o »ničelni toleranci« do vseh spornih ravnanj na območju Novega mesta in južne Slovenije? Vse napisane kazni osebam do zdaj – pa tudi do spremembe zakonodaje, ki ne prejemajo uradne plače in nimajo premoženja, so nesmiselne. Predstavljajo zgolj delo policistov brez učinka in statistične podatke, s katerimi razpolaga Policija o številu kaznovanih.
V zaključku poudarjamo, da je naš javni odziv na napovedane spremembe zakonodaje podan zato, ker se v Sindikatu policistov Slovenije bojimo, da bo ob kadrovskih težavah v Policiji, stanje v prihodnosti samo še slabše. Ob tragičnem primeru iz Novega mesta je bilo v Sloveniji še mogoče zagotoviti zadostno število policistov za pomoč na tem območju, čeprav to pomeni, da bo njihova odsotnost vplivala na varnost drugod po državi. Kaj bo prinesla prihodnost, bo pokazal čas.
Pomožni policisti, ki so zdaj dodatno »vpoklicani«, predstavljajo zgolj začasen obliž na kadrovske primanjkljaje v Policiji, nikakor pa rešitev, ki bi zadostno vplivala na varnostno situacijo kjerkoli. Zaradi pomanjkanja aktivnih policistov se že zdaj podaljšujejo postopki pri preiskavah in čakanjem na zaključke pisnih aktov, kar pomeni, da so in bodo tako oškodovanci kot žrtve v teh postopkih dodatno oškodovani. Ob tem posebej pozivamo, da naj pristojni zagotovijo zaščitno opremo tudi za pomožne policiste.
S spoštovanjem!
Številka: 2351/PRED-217 /2025/1 Igor Toplak
Datum : 30. 10. 2025 predsednik
Sindikat policistov Slovenije