VPRAŠANJE:

Nikakor mi ni jasno, zakaj nisem mogel 1. 10. 2008 napredovati po starih pogojih, čeprav že nisem napredoval od leta 2001 in sem zbral dovolj točk, bil nadpovrečno ocenjen in bi takrat lahko napredoval za dva plačna razreda?

ODGOVOR:

Napredovanje s 1. 10. 2008 je že urejala Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri se je pogoje za napredovanje preverjalo še po starem s 1. 9. 2008, do napredovanja pa je prišlo 1. 10. 2008. Javni uslužbenci, ki so v preteklem obdobju že napredovali za pet plačnih razredov (največ v svojem uradniškem nazivu), so lahko napredovali le ob izpolnjevanju ostalih pogojev za napredovanje, ter da so bili razporejeni na delovno mesto, na katerem je sistemizacija omogočala tudi napredovanje. V tem obdobju je prišlo tudi do sprememb uredbe - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ki so začele veljati 27. 9. 2008. Preverjanje pogojev napredovanja 1. 9. 2008 je bilo v tem trenutku že mimo (2. odstavek, 11. člena), omogočeno pa je bilo napredovanje s 1. 10. 2008 (1. odstavek, 11. člena). Pri tem se je izkazalo, da je bilo zelo pomembno, ali napredovanje dopušča sistemizacija delodajalca, pri kateri je javni uslužbenec zaposlen.

Osnovne pogoje za določitev sistemizacije in napredovanja določa nadrejeni (nad uredbo) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki po spremembah (ZSPJS-I) od 11. 6. 2008 dalje v 2. odstavku, 16. člena najprej določa:

Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

Torej, še enkrat lahko ugotovimo, da je za izpolnjevanje pogojev za napredovanje ZELO pomemben akt o sistemizaciji delovnih mest v Policiji, ki se imenuje "AKT O NOTRANJI ORGANIZACIJI, SISTEMIZACIJI, DELOVNIH MESTIH IN NAZIVIH V POLICIJI" in vsebuje tudi prilogo "Priloga 2: Sistematizacija delovnih mest". V tem aktu so bila ob uveljavitvi plačnega sistema in v času preverjanja pogojev za napredovanje v plačnih razredih 1. 9. 2008, nekatera delovna mesta (npr. vodja izmene, vodja policijskega okoliša), ki so omogočala napredovanje tudi v višji uradniški naziv (policist II, policist I, višji policist III), za katerega je bila zahtevana višja izobrazba. Zato tisti, ki so že ob prevedbi v plačne razrede s 1. 8. 2008 že petkrat napredovali in so zasedali tako delovno mesto (in bili v uradniškem nazivu, ki je omogočal le pet napredovanj, npr. policist I), niso mogli napredovati, ker je bil na tem delovnem mestu sistemiziran tudi višji uradniški naziv (npr. višji policist III), v katerega pa še niso napredovali (tisti, ki so imeli ustrezno izobrazbo, bi napredovali v uradniškem nazivu s 1. 5. 2009).

Ker je takrat »edini reprezentativni sindikat v Policiji« to ugotovil dokaj pozno - šele ob uvedbi plačnega sistema (le domneva) in šele takrat dal pripombe na sistemizacijo, je bilo zelo malo časa za popravke sistemizacije. Reprezentativni sindikat ima namreč možnost, da daje svoja mnenja pred spremembo sistemizacije. Z delodajalcem so se očitno dogovorili, da se sistemizacija spremeni tako, da na teh delovnih mestih ostanejo samo nazivi ene tarifne skupine - tako je postal najvišji uradniški naziv na delovnih mestih policista policist I (ki ne zahteva vsaj višješolske izobrazbe). Na ta način se je lahko v skladu z 2. odstavkom, 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju omogočilo v najvišjem nazivu delovnega mesta toliko napredovanj, da je na tem delovnem mestu mogoče napredovati v deset plačnih razredov (skupaj v vseh uradniških nazivih iste stopnje izobrazbe). Na ta način je bilo policistom, ki so bili prej omejeni s številom napredovanj v njihovem uradniškem nazivu na pet, omogočeno nadaljnje napredovanje (npr. vodja izmene v uradniškem nazivu policist I - še pet plačnih razredov do najvišjega plačnega razreda 34). S 1. 10. 2008 so zato lahko napredovali le tisti policisti, ki jim je poleg splošnih pogojev to omogočala sistemizacija - delovno mesto in uradniški naziv (npr. policist - bombni tehnik).

Ker je podpisnik dokumenta "AKT O NOTRANJI ORGANIZACIJI, SISTEMIZACIJI, DELOVNIH MESTIH IN NAZIVIH V POLICIJI" minister za notranje zadeve, je zaradi upanja, da bo ta akt podpisan najkasneje s 1. 9. 2008 (ko se je po uredbi preverjalo pogoje napredovanja), v Policiji že steklo zbiranje potrdil in ocenjevanje - kot, da bo sprememba sistemizacije pravočasna. Žal takratni minister (verjetno so na to vplivale tudi volitve) te odgovornosti do tega datuma ni prevzel, zato je do spremembe sistemizacije prišlo kasneje in prepozno za dobršen del policistov, ki so lahko nato napredovali šele kasneje, če so 15. 3. 2009 izpolnjevali pogoje za napredovanje s 1. 4. 2009.

Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je delodajalec v obeh primerih sledil le določbi 2. odstavka, 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki prepušča delodajalcu možnost določitve delovnih mest in uradniških nazivov  v aktu o sistemizaciji na prvi ali drugi način. Slednji način je bolj ugoden za večino policistov, vendar  obenem  manj  ugoden za tiste, ki so na teh delovnih mestih in že imajo višjo izobrazbo od zahtevane srednješolske izobrazbe, ter zato ne spodbuja nadaljnega izobraževanja v kariernem sistemu.