Pridružite se nam:

SPREMEMBA PRAVILNIKA O POLICIJSKI UNIFORMI IN NADOMESTILIH - OBVESTILO ČLANSTVU SPS

Datum objave: 26-10-2018

Spoštovani!

Seznanjamo vas, da smo v Sindikatu policistov Slovenije na podlagi določb 22.e člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP), vodstvu policije kot delodajalcu podali pobudo za razreševanje problematike pogojev dela in življenja ter pravic zaposlenih, s katero se pri delu zaposleni srečujejo, saj je naša pobuda povezana z organizacijo delovnega procesa oziroma z delovnim razmerjem pri delodajalcu. V nadaljevanju vas seznanjamo z vsebino naše pobude.

Policisti kriminalisti lokalne kriminalistične skupine na Policijskih upravah so nas seznanili z, v nadaljevanju opisano problematiko in nas zaradi zagotavljanja uspešnega izvajanja nalog naprošajo, da na delodajalca naslovimo pobudo glede uniformiranosti policistov kriminalistov na policijskih postajah.

S pobudo bi radi dosegli spremembo Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih (v nadaljevanju Pravilnik). Namesto določbe, kjer je določeno, da lahko vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, uniformiranim policistkam oziroma policistom odredi opravljanje določenih nalog v lastnih oblačilih, predlagamo spremembo določila v smislu, da policisti kriminalisti praviloma opravljajo naloge v lastnih oblačilih, lahko pa bi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, odredil, da določene naloge opravljajo izjemoma kot uniformirani policisti.

V obrazložitvi vas želimo seznaniti, da do težav prihaja od septembra 2017 dalje, ko je direktor PU Kranj magister Boštjan Glavič na strokovnem kolegiju (12. 9. 2017) po naročilu takratnega generalnega direktorja policije Simona Veličkija komandirjem naročil, da se striktno upošteva dokument št. 549228/2005 (2152-3) z dne 4. 10. 2005. Ta določa, da morajo biti tudi policisti kriminalisti razporejeni na delo v uniformi. Pritiski v povezavi z dokumentom (opravljanje dela v uniformi in ne v civilu) se po naših informacijah pojavljajo na vseh policijskih upravah v Sloveniji. V SPS se zavedamo, da Pravilnik v povezavi z Aktom o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji določa, da so  kriminalisti uniformirani policisti.

V SPS smo seznanjeni, da so bili komandirji pozvani na upoštevanje dokumenta št. 549228/2005 (2152-3) z dne 4. 10. 2005, ki določa, da so policisti kriminalisti le izjemoma na delu v civilnih oblačilih. Vodje enot so dolžni izvajati stalni nadzor nad spoštovanjem sklepa. Ker je omenjeni dokument že ob svojem izidu, leta 2005, sprožil burno reakcijo policistov kriminalistov na policijskih postajah po celotni državi, so se predstavniki takratnega PSS sestali s takratnim ministrom Dragotinom Matejem, svetovalcem ministra Bojanom Lunežnikom, namestnikom generalnega direktorja Policije Matjažem Šinkovcem, predstavnikom za stike s sindikatom Stanislavom Pavličem in Robertom Gorjanom.

Po predstavitvi argumentov je minister Dragotin Mate izjavil, da usmeritve za delo policistov LK v uniformah niso imele takega namena ter, da so bile napačno interpretirane. Prav tako je takratni minister navedel, da bodo policisti, ki delajo na področju kriminalitete, kjer jih uniforma lahko ovira, delo opravljali enako kot pred tem v civilnih oblačilih. V manjših krajih,  kjer ni večje problematike na področju kriminalitete, pa bodo policisti svoje delo opravljali tudi v uniformah. Takrat se je minister obvezal, da bo direktorje policijskih uprav ponovno seznanil z namenom usmeritve.

Gospod Šinkovec je takratne predstavnike sindikata PSS seznanil, da je bilo usmeritvami predstojnikom dano jasno navodilo, da policisti, ki delajo v LK skupinah, delo opravljajo v uniformi le po potrebi, če s tem ni vplivov na opravljanje nalog, ki jih imajo pri odkrivanju in preiskovanju kriminalnih dejanj. O stališču ministra in vodstva ministerstva so bili 8. 11. 2005 v Tacnu seznanjeni vsi takratni direktorji policijskih uprav.

Kljub temu je glede na naše informacije o pritiskih za opravljanje dela v uniformi mogoče sklepati, da se navedenega navodila ne upošteva.

V SPS opozarjamo, da je opisana problematika enaka v vseh policijskih upravah, in je eskalirala že do faze, da policisti kriminalisti podajajo prošnje za menjave služb na delo stalnega dežurnega ali vodje policijskih okolišev zaradi degradacije njihovega dela na terenu. Prav tako pa je že prišlo do disciplinskih postopkov (PP Grosuplje), ker policisti niso želeli delati v civilnih oblačilih oziroma zaradi zahteve po delu v uniformi niso imeli primernih civilnih oblačil.

Zaradi navedenega v SPS ocenjujemo, da so ponovni pritiski direktorjev policijskih uprav po vsej verjetnosti posledica aktualne problematike pomanjkanja uniformiranih policistov za delo v patruljah ali pa neugodnega finančnega učinka delodajalca, saj je le-ta dolžan izplačati denarno nadomestilo za uporabo lastnih oblačil. Vendar je delodajalec očitno predvidel delo LK v civilu saj je policistom kriminalistom za 2/3 zmanjšal kvoto točkovnega sistema pri letnem izboru uniforme in policijske opreme. Torej je v končnem seštevku finančni učinek ugodnejši za delodajalca, če LK opravlja delo v civilu.

Policistom kriminalistom je popolnoma jasno, da so delovna mesta uniformirana, kar je navedeno tudi v Aktu. Vendar tokratni pritisk in degradacija njihovega dela  pomeni preklic depeše iz 1996, ko so bile enote LK  zasnovane kot  delo policistov kriminalistov v civilnih oblačilih, in preklic dogovora iz leta 2005. Poglavitna skrb in eden od vzrokov za našo skrb in ogorčenje, je da se bo z ravnanjem direktorjev popolnoma spremenila specifika njihovega dela, vzporedno pa bodo pri že tako velikih obremenitvah deležni tudi še dodatnih obremenitev.

V SPS opozarjamo, da se je skozi operativno delo specializacija dela izkazala za učinkovito, saj so pripadniki LK kljub pretežnemu samoizobraževanju postali specialisti za obravnavo tako milejših kot tudi kompleksnejših kaznivih dejanj. Tako je delodajalec pridobil tako imenovani »človeški kapital«, ki ga s klasičnem šolanjem ne bi mogel pridobiti. Kot je poznano, obravnava kaznivih dejanj še zdaleč ne pomeni samo tehnično in formalno obdelavo. Vsakomur, ki se je srečal s tovrstno problematiko bodisi kot žrtev, bodisi kot preiskovalec, je jasno, da je za kvalitetno obravnavo potreben »cel človek«, ki mora poleg vseh lastnosti policista imeti še obilo civilnih vrlin, med katere nepogrešljivo sodi tudi empatija.

Na policijskih upravah LK obstaja že več kot 20 let, njeni pripadniki so ves čas delali v civilnih oblačilih, saj je bila ideja o ustanovitvi lokalnih kriminalistov snovana na temeljitih analizah, katere so pokazale, da je v tem primeru (civilna oblačila) komunikacija z žrtvami, pričami in nenazadnje osumljenci, iz osebnih in objektivnih razlogov  bistveno lažja. Skozi delo (lokalni kriminalisti obravnavajo skoraj 85 % vseh kaznivih dejanj) je tako nastala neka specifika, ki se je zgradila in izoblikovala v poklic »lokalnega kriminalista«. Policisti na teh delovnih mestih so se z njim tudi identificirali, kot take so jih sprejeli sodelavci, osebe iz kriminalnega okolja, tožilci, povratniki in viri. Ravno lokalni kriminalisti imajo največ informacij z »ulice« le-to je razvidno tudi iz uradnih evidenc policije. Kot kriminaliste v civilnih oblačilih jih je sprejelo njihovo osebno in civilno okolje. Še posebej to velja za manjše kraje, kjer se ljudje med seboj poznajo.

Potrebno je poudariti, da je raziskovanje kaznivih dejanj v svojem bistvu popolnoma samostojno, usmerjenja je v tem segmentu malo. Kriminalist ravna skladno z usmeritvami tožilstva, potek preiskave pa vodi glede na lastno znanje in lastni instinkt. Sam odloča, kdaj je primeren čas za razgovore s pričami, oškodovanci, kako bo uporabil vire, da bo odkril določene sledi oz. materialne dokaze. Ker je temu tako, to delo uspešno opravlja le v celoti zainteresiran, primerno stimuliran posameznik. In to predvsem iz pozicije policista v civilu , ki mu tovrstna » forma « daje večjo in lažjo možnost približati se tako žrtvi kot kriminalcu. Kot je znano je zbiranje pomembnih podatkov o kaznivih dejanjih manj oteženo v primeru civilnega preiskovanja. Preiskava v uniformi, namreč že sama daje učinek represivne postave.

V času ustanovitve lokalnih kriminalistov jim je bilo dodeljeno delo v civilnih oblačilih, tudi tehnično opremo so prejeli za delo v civilnih oblačilih. Kot civilne delavce policije jih torej ni izoblikovalo današnje vodstvo, ki jim sedaj zaradi samo njim znanih razlogov (in so po vsej verjetnosti le zaradi zavajanja javnosti, da je kar naenkrat več policistov na terenu) spreminja obliko dela, brez da bi o tem temeljito razmislili in predvideli daljnosežne posledice.

V SPS se ne moremo strinjati, da bi teh 7 % policistov kriminalistov od števila vseh zaposlenih v posamičnih enotah, lahko imelo večji vpliv na vidnost policije. Prav tako se ne moremo strinjati, da bi delo v civilnih oblačilih pomenilo finančne posledice zaradi plačila nadomestila za nošenje lastnih oblačil. Vsekakor pa bo velik finančni učinek povzročilo ponovno opremljanje policistov kriminalistov, ki so več kot 20 let delo opravljali v civilnih oblačilih. Sedaj bi jih bilo potrebno ponovno opremi z vsemi artikli, katere se jim je z manjšo zmožnostjo naročanja odvzelo v točkovnem sistemu.

Po drugi strani bi z vztrajanjem pri delu v uniformi v veliki meri zapostavili zgoraj omenjeno problematiko kriminalitete in s tem posledično povzročili njen porast. Lokalni kriminalisti bi vsekakor s stalnim pojavljanjem v uniformi in delom v patruljah izgubili informatorje na terenu in vire, katere so si v dolgoletni karieri pridobili.

Kot je mogoče razbrati iz statistike preiskovanja, je metoda dela preiskovanja kaznivih dejanj v civilnih oblačilih uspešna, oz. odlična. Izkazala se je kot prava pot pri uvedbi lokalnih kriminalističnih skupin za odkrivanje  in preiskovanje kriminalitete. Zato je nerazumno ustrezen in uspešen sistem uničiti zaradi nespametnih potez oz. prikazovanja zadostnega števila uniformiranih policistov javnosti. Verjamemo, da bo  javnost ob spoznanju, da se je porušil sistem, ki je deloval odlično, odreagirala ravno nasprotno in se z odločitvijo ne bi strinjala. Vendar se porušenega sistema ne bo dalo sestaviti v kratkem času. Policisti kriminalisti so svojo integriteto v okolju gradili desetletje in svoj vpliv v okolju dosegli ravno s strokovnostjo  in človeškim faktorjem (v civilnih oblačilih).

Kljub mnenju nekaterih posamičnih vodij enot, da je kriminaliteta manj pomembna panoga in imata prednost promet in represiva, je širša javnost in lokalna skupnost še kako zaskrbljena zaradi te problematike. S tem nikakor ne mislimo, da so lokalni kriminalisti poklicani in odgovorni, da bodo » reševali svet« pred kriminalom in z njim povezanimi posledicami. Pa vendar se večina oškodovancev in kriminalcev sreča na terenu le z njimi.

Iz dejstva, da je premestitev iz patrulje v LKS napredovanje, kar potrjuje tudi uradna hierarhična razporeditev delovnih mest, ni mogoče sklepati drugače, kot da je razporejanje starejših policistov kriminalistov v patrulje degradacija - nazadovanje.  

To lahko povzroči tudi posledice na duševnem in psihičnem stanju zaposlenega.

Vseh navedenih dejstev se dobro zavedamo v SPS in prav zaradi tega nam je v interesu, da vsem lojalnim uslužbencem in državljanom Slovenije sporočimo, da se nastali konflikt da urediti in da le z odkritim dialogom lahko sledimo skupnemu cilju, zagotavljanju varnosti v Sloveniji.

Z navedeno vsebino smo seznanili delodajalca in ga prosili, da našo pobudo ustrezno prouči in nas o njihovem stališču tudi obvesti.

 Srečno pri delu na terenu.

 

 
                                                                               Sebastjan Korošec

                                                                                generalni sekretar SPS


Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>