Pridružite se nam:

RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA V PRIMERU UVELJAVLJANJA PRAVICE DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA PO PREDPISIH O STARŠEVSKEM VARSTVU

Datum objave: 06-10-2017

V Sindikatu policistov Slovenije obravnavamo več vprašanj članic, ki se nanašajo na razporeditev delovnega časa v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o starševskem varstvu.

 

Policistke, ki uveljavljajo pravico do dela s krajšim delovnim časom po določbah 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15), se namreč v praksi srečujejo s težavami, ker njihovi nadrejeni napačno interpretirajo določbe delovnopravne zakonodaje ter jim posledično, kot zaposlenim kršijo individualne pravice iz delovnega razmerja. Največkrat so kršitve povezane s prekoračitvijo bodisi dnevne, bodisi tedenske delovne obveznosti ter prerazporeditvijo delovnega časa (izravnava v referenčnem obdobju)

 

Sindikat policistov Slovenije (v nadaljevanju: SPS) je k reševanju dotične problematike pristopil celovito in za mnenje, glede razporeditve delovnega časa  v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o starševskem varstvu, zaprosil pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) ter Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) kot delodajalca.

 

Bistvene ugotovitve, ki jih sicer bolj obširno povzemamo v nadaljevanju so, da je za zaposlene, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa:

 

·           Prepovedano je presegati dnevne in tedenske delovne obveznosti (6 ur dnevno in 30 tedensko), določene v aneksu k pogodbi o zaposlitvi

·           Delovni čas mora biti razporejen enakomerno

·           Ni dopustna začasna prerazporeditev delovnega časa

·           Prepovedano je odrejanje nadurnega dela

·           Ni dovoljena je izravna ur v referenčnih obdobjih, ker ne sme biti presežkov in primanjkljajev

·           Delo ob sobotah, nedeljah in popoldanskem času sicer (ob upoštevanju gornjih omejitev) ni izrecno prepovedano, vendar kot izhaja iz stališča UOK MNZ, ), je primerno, da se policistke, ki delajo krajši delovni čas skladno z določbo 50. člena ZSDP-1, razporeja na delo le v dopoldanskem času, saj je le tako mogoče dejansko uresničevati namen pravice do dela s krajšim delovnim časom

 

V nadaljevanju povzemamo obe stališči MDDSZ in UOK MNZ.

 

Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela na MDDSZ,  je v svojem mnenju št.  1001-377/2017 z dne 28.5.2017 zavzel jasno stališče, da v primeru dnevne omejitve delovne obveznosti delavec ne more imeti dnevnega presežka ali primanjkljaja ur, torej nadrejeni delavke ne more razporediti v službo več ur, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi zaradi uveljavljanja krajšega delovnega časa. Po navedem mnenju MDDSZ pa tedenska obveza pomeni, da mora delavec izpolniti tedensko delovno obveznost, delovni čas pa je lahko razporejen v različnem trajanju na posamezne dneve (v primerih ko dnevna obveznost ni posebej določena). MDDSZ v citiranem mnenju krajšo tedensko delovno obveznost sicer razlaga na takšen način, da mora biti tudi krajša tedenska obveznost razporejena enakomerno (npr. 30 urni tedenski delavnik pomeni 5 služb po 6 ur). Pri tem je pomembno tudi stališče MDDSZ, da  določenim kategorijam delavcev (med njimi tudi tistim, ki delajo krajši delovni čas po predpisih o starševskem varstvu) ni dopustno naložiti dela preko polnega delovnega časa (146. člen ZDR-1), tem istim kategorijam pa tudi ni dopustno neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa (148. člen ZDR-1). Nadalje MDDSZ v mnenju pojasnjuje, da splošna delovnopravna ureditev ne zagotavlja varstva staršev pred razporeditvijo dela na soboto, v nedeljo, na popoldansko ali izmensko delo. Z zvezi z izpostavljenim pa opozarja na možnost, ki je določena v tretjem odstavku 148.čl ZDR-1, da delavec, pri katerem se v času trajanja delovnega razmerja pojavi potreba po drugačni razporeditvi delovnega časa, ki bi omogočila oziroma olajšala usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. Delodajalec je dolžan delavčev predlog preučiti in pisno utemeljiti svojo odločitev.

 

Kot izhaja iz navedenega mnenja je MDDSZ,  razporeditev delovnega časa  v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o starševskem varstvu, pojasnjuje z vidika splošne delovnopravne ureditve. V skladu z 2. čl. ZDR-1, je potrebno upoštevati tudi specialno ureditev, ki je določena z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15 in 77/16), za razlago katerega je pristojno MNZ.

 

Na podlagi določb Kolektivne pogodbe za policiste smo zato tudi MNZ kot delodajalca, zaprosili za opredelitev do načina razporejanja delovnega časa v primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa (dnevna in tedenska omejitev).

 

Urad za organizacijo in kadre na MNZ,  je v svojem mnenju št.  100-34/2017/23 (150-01) z dne 31.8.2017, glede opravljanje dela preko polnega delovnega časa pojasnil, da ZDR-1 v prvi alineji drugega odstavka 146. člena določa, da se le-to ne sme naložiti delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen). Nadalje 185. člen ZDR-1 določa, da se lahko delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. ZDR-1 v 148. členu, ki se nanaša na razporejanje delovnega časa, v osmem odstavku določa, da določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa, veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.  Iz navedenega torej izhaja, da delavcu, ki koristi pravice starševskega varstva ni dopustno odrejati dela v neenakomernem delovnem času oziroma v prerazporejenem delovnem času. Tako je po mnenju UOK MZ neenakomerna razporeditev delovnega časa, ki predstavlja pravico delodajalca, da zaradi narave del, organizacije ali potreb uporabnikov delovni čas razporedi tako, da delavec dela ob različnih dnevih, z različnim številom ur dnevne delovne obveznosti, omejena s pravico delavca, ki uživa posebno starševsko varstvo.

 

V nadaljevanju se MNZ pridružuje mnenju MDDSZ in povzema, da v primeru dnevne omejitve delovne obveznosti delavec ne more imeti dnevnega presežka in posledično tudi ne primanjkljaja ur. V primeru npr. 30-urne tedenske delovne obveznosti pa pomeni, da mora delavec opraviti 30 ur tedensko delovno obveznost, delovni čas pa je lahko tudi v različnem trajanju razporejen na posamezne dneve v tednu. Glede na to, da je preračun polnega delovnega časa (sedmi odstavek 148. člena ZDR-1 oziroma peti odstavek 16. člena Kolektivne pogodba za policiste, Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16 in 22/16; v nadaljevanju: KPP) vezan na neenakomerno razporeditev oziroma začasno prerazporeditev delovnega časa, ki je na podlagi osmega odstavka 148. člena ZDR-1 za tovrstno kategorijo delavcev sploh prepovedana, tudi ni mogoče, da bi se preračun delovnega časa nanašal oziroma v praksi uporabljal za njih.

 

Glede na zgoraj obrazloženo je MNZ mnenja, da ni pravilno ravnanje, če nadrejeni policistke, ki delajo krajši delovni čas skladno s 50. členom ZSDP-1, razporejajo na delo na način, da jim prekoračijo dnevno ali tedensko delovno obveznost, ker naj bi zakonodajo tolmačili na način, da se dnevna in tedenska delovna obveza tudi v teh primerih upošteva kot povprečje v referenčnem obdobju, pri čemer je treba razlikovati med pravico do dela s krajšim delovnim časom skladno s 50. členom ZSDP-1, ki je omejena do tretjega leta starosti (v primeru enega otroka) oziroma do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev (v primeru najmanj dveh otrok) ter pravicami po ZDR-1 ter KPP, ki so časovno drugače omejene, in sicer do treh let starosti otroka, oziroma, če živi sam z otrokom, do njegovega sedmega leta ali če gre za nego in varovanje hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.

 

Glede dopustnosti odrejanja popoldanskega dela v zvezi z namenom pravice do krajšega delovnega časa skladno s 50. členom ZSDP-1 pa MNZ pojasnjuje, da KPP v prvem odstavku 22.c člena določa, da ima policist v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ob pogojih, ki zakonsko urejajo varstvo delavca v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom, tudi pravico do posebnega starševskega varstva. Drugi odstavek 22.c člena KPP nadalje določa, da posebno starševsko varstvo poleg pravic iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, obsega tudi pravico do dela samo v dopoldanskem času. Tretji odstavek 22.c člena KPP določa, da se sme staršu, ki uživa posebno starševsko varstvo, odrediti delo samo do 15.30 ure, če starš pisno ne soglaša z drugačno odreditvijo dela. Soglasje traja neprekinjeno najmanj tri mesece, če se nadrejeni in policist ne dogovorita drugače. Ta pravica (torej do posebnega starševskega varstva iz 22.c člena KPP) skladno s četrtim odstavkom 22.c člena KPP velja za delavca, ki neguje otroka, starega do treh let ter enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, kot tudi enemu od staršev, ki živi sam z otrokom, starim do sedem let, in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo (slednje izhaja iz četrtega odstavka 22.c člena KPP).

 

Glede na vse zgoraj navedeno, MNZ v mnenju povzema, da lahko policistka, ki je upravičena do posebnega starševskega varstva, ki se nanaša na pravico do dela samo v dopoldanskem času, to uveljavlja le do otrokovega tretjega leta oziroma, če živi sama z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, do njegovega sedmega leta, oziroma v primeru nege in varstva hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Pravica do dela s krajšim delovnim časom skladno s 50. členom ZSDP-1 namreč ne vsebuje pravice do dela le v dopoldanskem času, vendar pa menijo, da je primerno (v kolikor organizacija delovnega procesa to omogoča), da se policistke, ki delajo krajši delovni čas skladno z določbo 50. člena ZSDP-1, razporeja na delo le v dopoldanskem času, saj je le tako mogoče dejansko uresničevati namen pravice do dela s krajšim delovnim časom – to je omogočiti staršu več prostega časa, ki ga nameni negi in varstvu njegovih otrok.

 

SPS zato apelira na vse vodje policijskih enot k spoštovanju zakonskih določil v zvezi pravice do krajšega delovnega časa ter upoštevanje stališča UOK MNZ glede uresničevanja namena te pravice.

 

Vse člane in članice in člane SPS, ki se v praksi srečujejo s težavami pri uresničevanju pravice do krajšega delovnega časa pozivamo, da se obrnejo na sekretarko SPS Lien Ličen na elektronski naslov lien.licen@sindikat-policistov.si ali GSM 051 280-115, pri čemer bomo vse težave reševali individualno.


Pripravila:

Lien Ličen, 

Sekretarka SPS


V prilogi vam pošiljamo celotni pojasnili MDDSZ in UOK MNZ:

krajši dč - pravno mnenje - mddsz 2017.pdf

Odgovor mnz - krajši dč.pdf



S spoštovanjem, 


Kristjan Mlekuš

v.d.predsednika SPS

Zadnje objavljeno

Arhiv vseh novic >>