V torek, 7. julija 2009, s pričetkom ob 10.00 uri je na Generalni policijski upravi potekal delovni pogovor med generalnim direktorjem Policije, g. Jankom GORŠKOM in vodstvom Sindikata policistov Slovenije, ki so ga zastopali Zoran PETROVIČ, David BRUMEC in Franci FRANTAR.

Izpostavljeni so bili konkretni primeri, ki so se rešili v nekaj dnevih, pred tem pa ni bilo prave volje, da se za te primere najde rešitev tudi po dve ali tri leta. Takšen način reševanja - tako na regionalnem kot državnem nivoju, je temelj, da se bodo v prihodnjih letih čutili rezultati trenutnega dela. Temeljno sporočilo slehernemu policistu je, da so se nakopičene težave, ki so se v Policiji nabirale več let, pričele reševati. Kljub strateškem in projektnem pristopu, pa sistem ne sme postati imun na razmere, v katerih dela in živi posameznik.

Predsednik SPS je predstavil stališče sindikata, da recesija ne more biti izgovor za omejevanje pravic iz delovnega razmerja pri policistih, saj mora v težkih gospodarskih razmerah ravno policija delovati brezhibno v smislu varovanja ljudi in premoženja.

Nato so bile v delovnem razgovoru obravnavane naslednje aktualne teme:

1. SPS bo nadaljeval konkretne aktivnosti (normativna ureditev, modeli vrednotenja dela...) za izločitev Policije iz plačnega sistema javnih uslužbencev in podajal rešitve; nekatere možnosti SPS vidi v spremembah Zakona o Policiji, ki bi lahko bil v prihodnje sestavljen iz dveh delov (pooblastila in delovno pravna ureditev). Od tega temeljnega cilja SPS ne bo odstopil pod nobenim pogojem in ga bo dosegel z uporabo vseh sredstev sindikalnega boja. Predsednik SPS je poudaril, da je uvrščenost poklica policist v sistem javnih uslužbencev nenaravna in administrativna. Vrednotenje s poklici, ki niso primerljivi po zahtevnosti, obremenjenosti in odgovornosti je pripeljala do masovnega zapuščanja policijskih vrst, saj »primerljivi« javni uslužbenci dobijo enako ali celo več za manj obremenjeno, zahtevno in odgovorno delo. Ob pripravi in predstavitvi projekta je potrebno določiti tudi terminski plan izvedbe.

2. Na podlagi letnega poročila VDT postavlja Sindikat policistov Slovenije pod vprašaj, zakaj je potrebna posebna skupina tožilcev, da obravnava kazniva dejanja, ki so jih osumljene osebe s policijskimi pooblastili. Ugotovljeno je bilo, da so v vseh primerih obravnavani samo policisti in kriminalisti. Končni rezultat dela specializiranega oddelka je, da je bilo pri obravnavi 560 policistov samo 12 kazenskih ovadb zadostno utemeljenih, da je bila potrebna sodna preiskava. To je nekaj več kot 2 % vseh prejetih ovadb zoper policiste. Od teh ovadb so sodni epilog dobile samo štiri ovadbe, kar pomeni 0.7 % »uspešnost« specializiranega oddelka pri vseh prejetih ovadbah. Zato SPS predlaga ukinitev specializirane skupine tožilcev - zaradi neracionalnega trošenje sredstev iz državnega proračuna, ter postavljanja policistov in kriminalistov v manjvreden položaj v primerjavi z drugimi državljani; zato bo SPS izvedel potrebne ukrepe pri pristojnih državnih organih in obveščanju javnosti; tudi GDP je mnenja, da bi bilo potrebno opredeliti smotrnost delovanja skupine.

3. SPS je opozoril, da zavarovalnica Triglav, sklicujoč se na pravna mnenja in dogovore z MNZ zavrača izplačilo odškodnin policistom, ki so bili poškodovani pri neposrednem opravljanju uradnih nalog. V tej zvezi je SPS predstavil verodostojne informacije. Sindikat policistov Slovenije je že sprožil konkretne pravne postopke in avtoriziral dva primera, kjer bosta policista lahko v breme sindikata vložila odškodninske tožbe, uporabila vsa tudi izredna pravna sredstva, da se dokaže upravičenost zahtevane odškodnine.

V tej zvezi je bilo dogovorjeno, da bo GDP pregledal, ali obstajajo kakršnekoli sporne usmeritve in opravil pregled vsebine in obsega zavarovalne police, ki je sklenjena za tovrstne primere. Dogovorjeno je bilo, da SPS pripravi predlog spremembe ZPol, iz katerih bo izhajala obveznost Policije, da zavaruje vse policiste in kriminaliste za riziko nezgod oz. poškodb pri delu ne glede na okoliščine, ko gre za opravljanje operativnih policijskih nalog. S tem se zagotavlja trajna rešitev zaščite policistov in kriminalistov ter zagotavlja večjo odzivnost policistov ob intervencijah.

4. SPS je pojasnil, da zbira predloge in rešitve za spremembe ZPol, zato je predlagal, da se ga vključi v podajanje mnenj še preden se izoblikuje predlog sprememb Policije in MNZ;

5. Projekt selitve policijske postaje v Gornjih Petrovcih v prostore PŽP Hodoš se ustavi, pri čemer je SPS predstavil ne samo voljo vseh zaposlenih, ampak tudi druge operativne razloge, ki narekujejo takšno odločitev. Predstavljeno je bilo, da so bili v ta projekt skoraj vloženi napori in vodena zahtevna pogajanja. Ustavitev projekta pa pomeni, da ne bo posluha za morebitne pritožbe o slabih delovnih pogojih v tej enoti v nadaljnjih letih.

6. SPS je opozoril, da nekdanji »nadzorniki državne meje«, ki so zaključili dodatno usposabljanje in s 1. 7. 2009 začeli opravljati policijske naloge v novih enotah, še nimajo zadolžene vse ustrezne opreme (plinski dražilec, palica). Predlog nabave je urgenten, saj ti policisti dnevno izvedejo nekaj sto intervencij; GDP pove, da bodo policisti v kratkem dobili potrebno opremo.

7. Policisti v kazenskih in drugih postopkih niso koristili pravne pomoči, zaradi česar so se znašli v kazenskih odškodninskih postopkih. Višina zadnje dosojene odškodnine, ki jih morajo plačati policisti, je skoraj 16.000 €. Sindikat policistov Slovenije je opozoril, da člani SPS zaradi določb lastnega pravilnika o pravni pomoči ne smejo nikomur podajati nobenih izjav v predkazenskem postopku dokler ne vzpostavijo stik s pooblaščenim odvetnikom ali vodstvom sindikata.

8. Glede ureditve medsebojnega sodelovanja na podlagi 21a. člena ZPol je bilo dogovorjeno, da bo SPS posredoval predlog dogovora.

9. SPS je podal mnenje začasnih napotitev na podlagi 77. člena ZPol, ki ga je posredoval tudi v proučitev pravnikom, saj meni, da gre pogosto za zlorabo tega instituta (npr. napotitev policistov v UVZ že od začetka obstoja države, čeprav so v UVZ sistemizirana delovna mesta, ki bi lahko bila v tem času že zasedena s trajno razporejenimi policisti) in nasprotjem z sklepanjem pogodbe iz delovnega razmerja med delojemalcem in delodajalcem (enostranska odločitev delodajalca) - zato SPS meni, da je potrebno najti sprejemljivejšo rešitev, tako za uslužbence Policije kot delodajalca. V tej zvezi bo SPS uporabil vsa pravna sredstva zoper delodajalca, če bo potrebno.

10. SPS je opozoril na nepreverjene informacije, ki se širijo znotraj GPU in PU, da naj bi prišlo do prerazporejanja zaposlenih neoperativnih delavcev in združevanja nekaterih služb - za uslužbence je najtežje, ker ne vedo pri čem so, zato jim je navedeno potrebno pojasniti; GDP je povedal, da poteka analiza delovnih procesov v GPU in MNZ, ki se podvajajo (gre za projekte racionalizacije v vseh ministrstvih). V naslednjih tednih bodo javnosti predstavljena izhodišča oz. predvideni ukrepi.

11. SPS ugotavlja, da se Akt o sistemizaciji v Policiji pogosto spreminja, vendar še vedno niso vnesene možnosti za dodelitev dodatka za vodenje (npr. stalni dežurni, vodja izmene in pomočniki na PE, vodja izmene na OKC PU in podobna delovna mesta, kjer ni določenega položajnega dodatka) na podlagi Uredbe o kriterijih položajnega dodatka, ki velja že leto dni (trenutno imajo položajni dodatek npr. vodje skupin in oddelkov v NOE PU, ki vodi le nekaj ljudi, medtem ko vodje izmene, stalni dežurni in pomočniki komandirjev vodijo ter stalno usmerjajo znatno več ljudi, ter prav tako nadomeščajo vodjo ob njegovi odsotnosti); prav tako SPS opozarja na nesorazmerja sistemiziranih delovnih mest v primerjavi z nekaterimi drugimi organi, kjer so ob prehodu v nov plačni sistem bolje ovrednotili delovna mesta (nekatere specializacije, še bolj izrazito se pa to pokaže na delovnih mestih z zahtevano višješolsko in visokošolsko izobrazbo, ko so v nekaterih »primerljivih« organih znatno dvignili izhodiščne uradniške nazive); SPS vidi možne rešitve tudi v dodatkih za obremenjenost, ki bi jih prejemali uslužbenci na delovnih mestih in enotah, kjer so bolj obremenjeni z nalogami in v primerih kadrovskih primanjkljajev; GDP je povedal, da se zaradi varčevalnih ukrepov vse spremembe sistemizacije trenutno odvijajo preko Vlade RS, zato je v tem trenutku težko popravljati položaj zaposlenih.

12. SPS je predstavil, da je v preteklem mesecu posredoval vprašanje glede nadurnega dela in določb ZPol, vendar še ni prejel odgovora; GDP je povedal, da bo preveril, kako je z odgovorom in pospešil njegovo pripravo.

13. SPS je podal ugotovitve, da si vodje PE in NOE različno tolmačijo omejitve in pravice iz delovnega razmerja pri razporejanju na delo; pred uveljavitvijo ZDR in ZJU je v PE in NOE prišel vsako leto dokument »Letni delovni koledar«, ki je poleg delovne obveze določal pogoje razporejanja na delo delavcev in vse omejitve; zato SPS predlaga, da se takšen dokument ponovno uvede; GDP je povedal, da bo preveril iz katerih razlogov je bil letni delovni koledar umaknjen, oz. se bo preučila možnost ponovne uvedbe.

14. SPS je izrazilo mnenje, da pozdravlja vodstvo Policije, da je začelo tudi javno govoriti o pomanjkanju kadra v Policiji in priznalo velik problem, o katerem se še leto prej ni smelo govoriti in pozdravlja vsa prizadevanja, da se stanja izboljša; zato sprašuje, kako se namerava GPU lotiti reševanja kadrovskih problemov, kot je npr. PP Logatec (članek v Mladini) in še vrsta enot s podobnimi težavami, ki komaj še lovijo pogoje, da še živijo - uslužbenci ne bodo zdržali v nedogled v takih razmerah, saj iz Policije odhajajo policisti že za isto plačo, vendar za boljše pogoje dela (npr. SV, gasilci); GDP je povedal, da Policija umirjanje stanja na področju kadrovske problematike pričakuje do leta 2012 ( do takrat imajo možnost upokojitve tisti, ki jim je ostala benificirana delovna doba ). S 1. 7. 2009 je na PP odšlo nekaj manj kot sto policistov, ki so zaključili usposabljanje za delo na PP (prejšnji NDM), 31. 12. 2009 zaključi šolanje 150 kandidatov za policiste, 1. 7. 2010 pa še 184; v drugi polovici letošnjega leta se predvideva še en razpis za cca. 200 policistov.

15. SPS je predlagal, da se v prehodnem obdobju pomaga zaposlenim v enotah, ki so kadrovsko najbolj osiromašena z mesečnimi dodatki za povečan obseg dela in jih na ta način motivira, da bodo vztrajali v težjih delovnih pogojih do rešitev; GDP je povedal, da je trenutno problem v tem, da država nima dovolj sredstev v ta namen, zato jih nima niti Policija - v primeru, da bi bila sredstva na voljo, se strinja, da je potrebno najprej stimulirati najbolj obremenjene policiste; Policija je zelo omejena z proračunskimi sredstvi - 75 % za plače in npr. le 5 % za investicije.

16. V zvezi z napredovanji v uradniških nazivih je SPS predlagal, da se ponovno preveri stanje - ugotovljeno je bilo že nekaj primerov, ko bi morali policisti napredovati v uradniškem nazivu, nekateri že v letu 2008, zato je SPS pozval k preveritvi pogojev vse vodje PE in NOE; zato je SPS predlagal, da UOK GPU preko informacijskega sistema preveri (preko iskalnih parametrov: delovne ocene in obdobje napredovanja), koliko uslužbencev še ima pogoje za napredovanje in te podatke posreduje vodjem PE in NOE (za preveritev še preostalih pogojev in podajanje ustreznih predlogov za napredovanje).

Navzoči so zaključili, da so takšna delovna srečanja koristna in da sodelovanje poteka zgledno. Zato bodo s takšnim načinom sodelovanja nadaljevali tudi naprej, ter izmenjavali informacije z namenom izboljšanja stanja in odnosov v Policiji.