Na delavnici je bilo izpostavljenih ogromno dilem, ki kažejo na to, da je predvsem za policiste, ki delajo po razporedu, obstoječa Uredba neživljenska in preveč zapletena, kar povzroča nemalo dodatnega administrativnega dela in stroškov.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere točke, ki po naših podatkih povzročajo največ težav:

1. Kdaj mi pripada javni prevoz, ki ni najcenejši?

Kadar bi uporaba najcenejšega javnega prevoza povzročila več kot dve uri dnevne časovne izgube. To velja le v primeru, če dražji javni prevoz NE povzroči več kot dve uri časovne izgube. Če dražji javni prevoz ravno tako povzroči več kot dve uri časovne izgube, se povrne najcenejši javni prevoz.

2. Kaj se šteje v dve uri dnevne časovne izgube?

V ta čas se NE šteje čas vožnje, šteje pa se čakalni čas pri prestopanju NE GLEDE NA KRAJ PRESTOPANJA, razen čakalnega časa na prvo javno prevozno sredstvo v domačem kraju. Dve uri dnevne časovne izgube je potrebno seštevati v obe smeri, tako za prevoz na delo, kot za prevoz iz dela.

3. Kdaj mi pripada kilometrina?

Kilometrina se izplača, kadar:

- javni prevoz na relaciji sploh ne obstaja,
- javni prevoz ne obstaja na manj kot 25% relacije (če je javni prevoz možen na vsaj 75% relacije, se za ta del povrne javni prevoz, za ostalo pa kilometrina; če je ta delež manjši, se za celotno relacijo povrne kilometrina)
- če je vozni red javnega prevoznega sredstva tak, da delavec ne bi mogel izpolniti dnevne delovne obveznosti (npr. prihod prvega možnega vlaka v kraj službe ob 6.10, služba pa se prične ob 6.00), ali pa v istem dnevu z javnim prevoznim sredstvom ne bi mogel priti nazaj domov (ta del delodajalec še preverja pri MJU; gre za okoliščino, ko delavec dela do 22.00 ure, zadnji vlak pa odpelje ob 21.50 uri, ali pa pripelje v domači kraj po polnoči)
- gre za izredni prihod na delo, izven redne razporeditve v neenakomernem delovnem času (npr. pripravljenost, takojšen odziv, sprememba razporeda v manj kot 24 urah...) V tem primeru se kilometrina prišteva k morebitni mesečni vozovnici (od mesečne vozovnice se ne odšteva znesek mesečne vozovnice/število delovnih dni)!

Kilometrina se vedno povrne v obe smeri, nikoli samo v eno smer! Kilometrina se izplača vedno samo v zgornjih primerih, ne pa npr. ko je javni prevoz možen, pa je kilometrina za delodajalca cenejša oz. bolj ugodna.

Dodatno je potrebno še poudariti, da če ima policist dve zaporedni službi, med katerima je 12 ur počitka (npr. 2x nočna služba 18-06), pa ima prvo javno prevozno sredstvo proti domu ob npr. 8.20 uri in z njim prispe v domači kraj ob 12.30 uri, odhod v službo z javnim prevoznim sredstvom (s katerim bi prišel v službo pravočasno) pa ima ob npr. 12.10 uri, potem se šteje, da s tem prevozom ne bi mogel izpolniti delovne obveznosti in je potrebno za drugo službo delavcu izplačati kilometrino.

4. Kdaj se od mesečne vozovnice odštevajo zneski za prihode v službo, ki niso opravljeni z javnim prevozom?

Ob kombiniranih prihodih v službo se mesečna vozovnica razdeli na dnevne vozovnice (npr.: cena mesečne vozovnice znaša 320 EUR/20 delovnih dni) + prihode po kilometrini, razen če delavec predloži potrdilo (račun) o nakupu mesečne vozovnice. Ko se pri kombiniranih prihodih izplača kilometrina, se od mesečne vozovnice odšteje znesek mesečne vozovnice/število delovnih dni, razen v "nujnih" prihodih v službo iz prejšnje točke.

Sicer vemo, da je ostalo odprtih še veliko vprašanj, vendar nam predstavniki na ta vprašanja niso mogli podati jasnih in nedvoumnih odgovorov, saj v nekaterih primerih še čakajo mnenja MJU. O teh vprašanjih vas bomo obvestili, ko bodo mnenja pridobljena.

Predstavniki delodajalca so še poudarili, da bodo skupaj s sindikatoma pripravili spremembo Uredbe v najkrajšem času, v roku enega tedna pa bodo objavili tudi skupek mnenj MJU, ki se nanašajo na tematiko povračila stroškov prevoza na delo in iz dela.