SGDP GPU je na zaprosilo PU Novo mesto dne 13. 12. 2011 izdalo mnenje št. 269-65/2011/8 (206-05) glede priznavanja delovne obveznosti in dodeljevanja službenih vozil policistom, ki so v različnih vlogah vabljeni na Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljano. V svojem mnenju je bistveno odstopilo od dosedanje ureditve tega vprašanja, in sicer predvsem na škodo policistov, ki so vabljeni kot osumljenci. Tako so npr. zapisali, da se policistom ne prizna delovna obveza niti jim za prevoz na Posebni oddelek v Ljubljano ne pripada službeno vozilo v primerih ko so vabljeni, navajamo:

• kot osumljenci kaznivih dejanj, storjenih v prostem času in niso v povezavi z opravljanjem nalog policije;
• kot osumljenci kaznivih dejanj, storjenih pri opravljanju nalog policije in je prijavo Posebnemu oddelku odstopila policija, ker je ugotovila razloge za sum, da je policist storil kaznivo dejanje,
• kot osumljenci kaznivih dejanj, storjenih pri opravljanju nalog policije, pa jim pravica do pravne pomoči ni bila priznana, ker je komisija, imenovana na podlagi 73. člena Zakona o policiji in Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom sprejela oceno, da naloga ni bila opravljena v skladu s predpisi.«

Policistom in njihovim zagovornikom bodo v nekaterih primerih zaradi take ureditve nastajali znatni potni stroški. Znano pa je, da v praksi do povrnitve potnih stroškov v predkazenskem postopku policisti v takih primerih niso upravičeni ne glede na uvedbo kazenskega postopka. Ravno zato je bila prejšnja ureditev smiselna in korektna.

Medtem ko se je mogoče v prvi alineji pogojno strinjati z mnenjem SGDP (sindikat nasprotuje zaradi neenakosti obravnave po ZDT-1), pa se nikakor ni mogoče strinjati z drugo in tretjo alinejo. Dejstvo je, da je policist glede na drugo in tretjo alinejo spornega mnenja v predkazenskem postopku izključno zaradi opravljanja nalog policije oziroma izpolnjevanja naloženih nalog svojega delodajalca in ne po svoji lastni volji oziroma lastnem interesu. Delodajalec - policija na tej začetni točki predkazenskega postopka, ko je podana najmanjša možna verjetnost - razlogi za sum, da je policist, storil kaznivo dejanje, ne more in ne bi smela prejudicirati, kakšen bo zaključek kazenskega postopka oziroma, če bo do njega sploh prišlo. Gre za nekorektno postopanje delodajalca ob upoštevanju načela domnevne nedolžnosti. Pri tem je uveljavljena praksa, da se vse pritožbe, v katerih se nahaja sum ali zgolj indic, da je policist storil uradno pregonljivo kaznivo dejanje, v skladu z navodilom odstopa v reševanje Posebnemu oddelku. Mnenje komisije iz tretje alineje ne pomeni nobenega zagotovila, da bo policist iz predkazenskega postopka izšel kot osumljenec ali da bo zoper njega podana obtožnica oziroma bo pravnomočno obsojen. Temu pritrjujejo tudi statistični podatki v več zaporednih letnih poročilih VDT, kjer je praktično velika večina obtožb zoper policiste neutemeljenih in že v predkazenskem postopku zavrženih!

V letu 2005 je Varuhinja človekovih pravic podala mnenje o povrnitvi potnih stroškov osebi, ki se odzove vabilu policije, ki ga smiselno lahko uporabimo v zvezi s spornim mnenjem, ker Posebni oddelek izvaja policijska pooblastila v predkazenskem postopku. Tako varuhinja navaja, da je zahteva po udeležbi in sodelovanju posameznika v postopku policijskega preiskovanja dopustna zgolj v obsegu, ki je nujen za učinkovito izvajanje nalog in s čim manj nevšečnostmi za posameznika. Vendar pa okoliščine posameznega primera lahko izjemoma utemeljujejo vabljenje osebe tudi v oddaljenejši kraj, kjer policija opravlja predkazenski postopek. Osebi, ki je tako vabljena, lahko nastanejo tudi znatnejši potni in ostali stroški, povezani z odzivom na vabilo. Nadalje je varuhinja prepričana, da bi morala vabljena oseba biti upravičena do povračila potnih stroškov, ne glede na okoliščino, če kasneje ne pride do kazenskega postopka. Posameznik se pač mora podvreči oblastni volji države, da sodeluje v postopku, ki ga je policija, v tem primeru Posebni oddelek VDT, (morda celo neutemeljeno) začela v izvrševanju njenih zakonskih nalog in ni prav, da bi moral sam trpeti še stroške, povezane z vabilom. Ob tem ni nobenega tehtnega razloga, da se predmetno mnenje Varuhinje ne bi smelo uporabljati za policiste, v kolikor se znajde v takem postopku, ki ga formalno izvaja drug organ.

Prav tako je mogoče stroške vabljenja razumeti kot potne stroške v smislu »povračila stroškov v zvezi z delom« iz 130. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj policistom nastajajo zaradi izpolnjevanja nalog svojega delodajalca, kot je bilo že poprej omenjeno.

Glede na to, da je SGDP predmetno mnenje podalo očitno v luči varčevanja, gre k vsemu skupaj še dodati, da v končni fazi, v kolikor se policist ne odzove na vabilo policistov Posebnega oddelka, policija ničesar ne privarčuje, še posebej, če se v prihodnje pričnejo striktno uporabljati vsi procesni ugovori, zaradi katere bi bilo lahko celo onemogočeno nemoteno delo tega organa.

V Sindikatu policistov Slovenije izražamo zoper takšno interpretacijo ogorčenje in protest, saj glede na naravo policijskega dela, ki vedno pogosteje terja hitre odločitve, takšna obravnava policistov ni primerna . Delodajalec s tem podrejenim sporoča, da lahko kaj hitro ostanejo v predkazenskem postopku sami (sindikat varuje striktno člane sindikata).

Korektno bi bilo, da bi takšne odločitve o povračilu stroškov bile vezane zgolj in samo na pravnomočnost obsodbe policista, kajti takšen akt bi lahko bil tudi temelj za povrnitev stroškov, nastalih s deliktnim ravnanjem posameznika. Menimo, da bi lahko takšno odločitev delodajalec glede na argumentirano nasprotovanje ponovno pretehtal, še posebej zato, ker bi moral biti primarni interes delodajalca spoštovati domnevo nedolžnosti. Ta bi morala biti spoštovana še zlasti zato, ker policisti vsakodnevno izvajamo izjemno zahtevna pooblastila, ki posegajo v temeljne človekove pravice, katerih meja dopustnosti in zakonitost se prepogosto spreminja.

Sindikat policistov Slovenije je sporno mnenje že odstopil v preučitev pravnim strokovnjakom in bo na podlagi teh ugotovitev sprejel odločitev o nadaljnjih ukrepih za zavarovanje pravic in interesa članstva.