| OBVESTILO ČLANOM SINDIKATA IN ZAPOSLENIM V POLICIJI |
|
|
|
|
1. SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE JE PODAL PRIPOMBE IN PREDLOGE K SPREMEMBAM ZAKONA O POLICIJI Sindikat policistov Slovenije je podal svoje predloge in pripombe k predlaganim spremembam Zakona o policiji (ZPol). Zakon o policiji se bo v letu 2009 spreminjal dvakrat. Prvi predlog hitrih in nujnih sprememb je že v medresorskem usklajevanju. Drugi del sprememb ZPol je napovedan za drugo polovico leta.
Nekaj predlogov, ki smo jih oblikovali že v preteklosti, je bilo upoštevanih in so že povzeti v predlogu hitrih sprememb zakona, in sicer: 1. ukinitev testiranj; 2. ureditev razmerij policije do policijskih društev; 3. nudenje pravne pomoči policistom v predkazenskem postopku; 4. ureditev pregleda pridržanih oseb. 1. postopki reševanja pritožb :
a) ob uvedbi postopka reševanja pritožbe mora biti pritožnik opozorjen na posledice krive ovadbe; b) če iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, se postopek reševanja pritožbe nemudoma ustavi in se ravna skladno z določili Zakona o kazenskem postopku; c) če se v postopku reševanja pritožbe izkaže, da je pritožnik lažno (neresnično) obremenil policista, se mu naloži plačilo stroškov postopka reševanja pritožbe; prav tako smo predlagali, naj se policija v primerih krive ovadbe dosledno poslužuje predvidenih postopkov. 2. pravna pomoč po 73. členu ZPol:
a) na podlagi ocene komisije ustrezno odločbo o zagotovitvi pravne pomoči izda krajevno pristojna policijska uprava v petih dneh od prejema vloge za zagotovitev pravne pomoči; b) če komisija oceni, da je policist opravil uradne naloge v skladu s predpisi ali v skladu z delovnimi napotki, Policija prevzame vse stroške, vključno s priznanimi odškodninskimi zahtevki, ki za policista izvirajo iz uvedenega kazenskega ali odškodninskega postopka, ne glede na zaključek postopka; c) pravna pomoč se dodeli že v predkazenskem postopku.
3. že v tej fazi smo podali nekaj predlogov za kasnejše spremembe ZPol, ki jih velja posebej izpostaviti:
• predlagali smo spremembo (razveljavitev) 67.b člena Zpol, ki določa pogodbe za določen čas za policiste, ki opravljajo varovanje zunanjih meja EU in varovanja objektov; • predlagali smo, da se zakonsko uredi možnost uporabe zaščitnih ukrepov v smislu V. poglavja Zakona o zaščiti prič, kadar se policist pojavlja v vlogi obdolženca, priče ali oškodovanca; • opozorili smo na veliko možnost zlorab instituta začasne razporeditve in napotitve (77. člen ZPol), zato bi bilo treba na zakonski ravni predvideti učinkovite mehanizme za preprečevanje tovrstnih zlorab; • opozorili smo na nerešena status dežurstev v policiji, ker sedanji ZPol ne vsebuje ustrezne ureditve dežurstva v kriminalistični policiji. Predlagamo podobno ureditev, kot jo imajo zdravniki v Zakonu o zdravniški službi, tožilci v Zakonu o državnem tožilstvu in sodniki v Zakonu o sodniški službi, zlasti: a) plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
b) aktivne ure v dežurstvu se vrednotijo kot delo v okviru polnega delovnega časa; c) neaktivne ure dežurstva, ki jih dežurni opravi prek polnega delovnega časa, se štejejo v delo prek polnega delovnega časa in se vrednotijo enako kot delo v okviru polnega delovnega časa; d) dežurnemu morata biti stalno na razpolago službeni avtomobil ter službeni prenosni telefon.
• predlagali smo spremembo 82. člena ZPol, ki določa pripravljenost za delo tudi na delovnem mestu. Takšna določba je nerazumna in je v nasprotju z definicijo Evropskega parlamenta, ki dežurstvo definira: »čas dežurstva: obdobje, med katerim delavec ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na razpolago na svojem delovnem mestu ali na drugem delovnem mestu, ki ga določi njegov delodajalec, da lahko prevzame običajno delo in/ali določene dejavnosti ter naloge, povezane z njegovim delom v skladu z nacionalno zakonodajo…..«;
• predlagali smo, da zakon predvidi možnost, da bi policist ob upokojitvi obdržal službeno izkaznico in orožje ter svečano uniformo. Ob zlorabi se ta pravica lahko odvzame. S tem bi zakonsko uredili dosedanjo neenotno prakso na tem področju.
Ob uvedbi postopka za nadaljnje spremembe in dopolnitve ZPol – predvidoma konec letošnjega leta, bomo zgornje predloge lahko precizirali in jih dopolnili z dodatnimi predlogi potrebnih zakonskih sprememb.
2. DEMANTI NAVEDB PSS GLEDE STATUSA SINDIKATA POLICISTOV SLOVENIJE »V pogovoru s predstavniki sindikata, ki se poskuša ustanoviti je bil jasen glede spoštovanja predpisov. Vrh GPU ali MNZ nima nobenih teženj po katerih bi morala v Policiji in MNZ delovala dva ali več sindikatov. «
Gre za zapis, ki ga je javno objavil Policijski sindikat Slovenije (PSS) in kaže na neznanje s področja pravne ureditve sindikalnega delovanja. V odgovoru se bomo spustili zgolj na pravni nivo, ker menimo, da je nujno informiranje javnosti s korektnimi pravnimi dejstvi, ki jih zgornji zapis nima.
Sindikat policistov se ne poskuša ustanoviti, ampak je ustanovljen! Ustanovljen je bil 29.11.2008 na ustanovni skupščini v Celju in je nadalje pridobil status pravne osebe zasebnega prava, kot to narekuje pozitivna zakonodaja. Statut sindikata policistov Slovenije se hrani pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Statut je vpisan v evidenco statutov sindikatov z 12. 12. 2008 pod zaporedno št. 189. Sindikat policistov Slovenije ima svojo matično (2398265) in davčno številko (42885370). Podatki o Sindikatu policistov Slovenije so na voljo vsem na spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Sindikat policistov Slovenije pa sledi primarnem cilju – postati reprezentativni sindikat in zastopati vse zaposlene v policiji, s poudarkom na zastopanju interesov policistov in kriminalistov, ki so najbolj izpostavljeni, obremenjeni in prikrajšani. Za pridobitev reprezentativnosti mora Sindikat policistov Slovenije izpolniti še dva zakonsko določena pogoja. Prvi je določen s potekom časa, in sicer šest mesečno neprekinjeno delovanje. Ta pogoj bomo izpolnili na dan 13.05.2009. Drugi in edini preostali pogoj, pa je včlanitev vsaj 15 % zaposlenih v policiji, kar bo ob trenutnih trendih včlanjevanja predvidoma izpolnjeno do polletja 2009. Trenutno je namreč v Sindikat policistov Slovenije včlanjenih že okoli 10 % policistov in ne le nekaj deset posameznikov, kot se skuša zaničevalno prikazovati v zunanji in notranji javnosti. Naj poudarimo, da je reprezentativnost ključna za pravni status sindikata v smislu zagotovitve pravice do sodelovanja v socialnem dialogu z delodajalcem in določenih drugih pravic iz naslova zakona in kolektivnih pogodb. Reprezentativnost pa ne govori o tem, kako socialen, odziven, strokoven je nek sindikat in v kolikšnem času ter v kakšnem obsegu je sindikat zmožen nuditi podpore svojim članom. Pri teh vrednotah se v Sindikatu policistov Slovenije dokazujemo že vseskozi, od ustanovitve dalje, in skozi delo nas tudi naši in bodoči člani ocenjujejo. Ne glede na reprezentativnost Sindikat policistov Slovenije ves čas sodeluje tudi z vodstvom MNZ in Policije, tako pri reševanju sistemskih (splošnih) vprašanj kot tudi individualnih primerov. V tem korektnem dialogu Sindikat policistov Slovenije ves čas podaja vsebinske in strokovno obrazložene predloge.
Na koncu naj še dodamo, da v Sloveniji velja ustavna pravica do svobodnega sindikalnega združevanja. To ustavno pravico mora spoštovati tako delodajalec kot konkurenčni sindikat. Dokler slednji te pravice ne bo spoštoval, dialog in sodelovanje v skupno dobro vseh zaposlenih v Policiji, ne bo mogoč. Sindikat policistov Slovenije je suveren pri sprejemanju in izvajanju svojih odločitev in deluje v interesu svojih članov in širše policijske skupnosti. Ta suverenost je izražena tudi v dislociranem sedežu Sindikata policistov Slovenije.
3. KRATEK PREGLED NEKATERIH AKTIVNOSTI SINDIKATA POLICISTOV SLOVENIJE a) predlagane spremembe ZPol tako v hitrem kot napovedanem rednem zakonodajnem predlogu;
b) realizirana napotitev VDM v šolanje, izobraževanje, sklenitev pogodbe za nedoločen čas in napotitev na policijske postaje v notranjosti, kjer je največja kadrovska problematika; c) predlog za ukinitev testiranj je že zajet v noveli ZPol; d) več kot 20 policistov je takoj prejelo pravno pomoč v različnih kazenskih, delovnih in odškodninskih sporih; e) posredovanje in ureditev razmer v primeru suma mobbinga (zaostrenih medsebojnih odnosov) na eni od policijskih uprav; f) trem policistom smo v zvezi s pritožbenim postopkom nudili strokovno pomoč pri podaji kazenske ovadbe zoper pritožnika. g) nudenje pravne pomoči policistki, ki je bila z vsemi podatki javno in žaljivo izpostavljena. Policistki odobrena pravna pomoč in dodeljena odvetnica, ki objavi POPRAVEK v mediju, kazenska ovadba zoper kršitelja zaradi obrekovanja, sledi še odškodninski zahtevek in tožba zoper kršitelja; h) nudenje pravne pomoči policistu, ki je bil fizično napaden in mu je bilo preprečeno uradno dejanje. Zoper storilca podana kazenska ovadba, tožilec brez preiskave in brez prepričljive obrazložitve ovadbo zavrže. Sindikat policistov Slovenije policistu nudi pravno pomoč, pooblačen odvetnik vloži subsidiarno zahtevo za preiskavo in prek pooblaščenega odvetnika prevzamemo pregon zoper storilca. Zadevo bomo spremljali in v kolikor je izkazan utemeljen sum, bomo prek pooblaščenega odvetnika vložili tudi obtožnico; i) posredovan predlog specializacije za VSP, predlagana celovita doživljenjska oskrba psov, ki se »upokojijo«, kasneje smo dodali še predlog, da se norma upošteva tudi za službene pse, ki so že v »upokojitvi«; j) več kot 30 policistom smo posredovali pisne odgovore na vprašanja s področja delovnega prava, najpogosteje glede napredovanja, obračunavanja potnih stroškov; k) posredovanje za zagotovitev 12-urnega delovnika na meji in tistih postajah, kjer se prevažajo policisti po 100, 200 ali več kilometrov v eno smer. Nekatere policijske uprave omenjene delovnike že upoštevajo, druge bodo k temu pristopile tekom leta; l) v zvezi z vozači pripravljamo predlog za reševanje in postopno premeščanje policistov iz oddaljenih krajev bližje stalnemu prebivališču; m) predlog, da se pravna pomoč policistom po 73. členu ZPol avtorizira na nivoju PU v petih delovnih dnevih od prejema vloge. Predlagali smo razširitev pravne pomoči na predkazenski postopek (glej prilogo); n) predlog za popolno ukinitev specializiranega oddelka pri VDT, ki obravnava policiste v kazenskih postopkih ali vsaj njegova omejitev glede pristojnosti v zasebni sferi policistov. V kolikor ne bo to vprašanje urejeno, sprožimo spor pred ustavnim sodiščem; o) predlog uvedbe pooblastila »pregled pridržane osebe«, ki je postal tudi predmet sprememb ZPol; p) predlog ustreznega urejanja obravnavanja ogroženih oseb (na nivoju PU se določi posamezni nosilec te problematike), ustrezno evidentiranje oseb, ki grozijo policistom, v FIO; q) predlog izdelave socialne slike policistov s predlaganimi konkretnimi indikatorji; r) opremili smo vse člane na največji policijski postaji (Ljubljana-Center) z zaščitnimi rokavicami; predlagani projekt ustrezne opreme policistov z zaščitnimi rokavicami, ki ga vodi GPU, je pred objavo javnega naročila; s) predlog dopolnitev pritožbenega postopka; t) nekateri operativni policisti še vedno nimajo dražilnega spreja. Omenjeno zadevo smo izpostavili ob napadu na policistko; po zagotovilih v.d. GDP je bila takoj sprožena urgenca in nabavljenih 3.500 dražilnih sprejev za osebno zadolžitev policistov; u) predlog, da se postopki policistov ustrezno snemajo, pravna ureditev snemanja teh postopkov zaradi uporabe v kazenskih, prekrškovnih in pritožbenih postopkih. Naš predlog je že del hitrih sprememb ZPol; v) pomagali smo številnih individualnih primerih, ko so ljudje zaradi stiske ali katerekoli druge osebne okoliščine potrebovali pomoč. Za podporo pri izvajanju aktivnosti je ključnega pomena podpora s članstvom v sindikatu, ki ima ideje, znanje in velik interes uresničiti svoje poslanstvo (prijavnica v prilogi).
Zoran Petrovič l.r. PREDSEDNIK SPS |


