- da se zamrzne plače - plače se povečajo le, da bo znašala rast BDB več kot 3%,

- da ni napredovanj v letu 2011 in 2012 (niti uradniških, oceni za leto 2010 in 2011 se nebi šteli v napredovanja),

- da se še naprej ne izplačuje delovna uspešnost,

- pristajajo na odložitev 3. in 4. uskladitve (razlika do polnega izplačevanja po plačnih razredih po novem),

- vztrajajo pri enakem regresu za leto 2011, za 2012 bi se dogovarjali.

V naši pogajalski skupini ocenjujemo, da bi Vlada na ta način uresničila vse cilje razen regresa v zameno za "papirnato obljubo" ne odpuščanja. Prihranek naj bi bil tako 244 milijonov EUR , katerim se prišteje 35 milijonov EUR, zaradi vsiljene spremembe zakona (dežurstvo, položajni dodatki, inšpekcija) in še dodatnih 57 milijonov (ki pa jih morajo ministrstva na podlagi sklepa vlade privarčevati na postavki "povračil stroškov dela"). Kolegi v KSJS bi tako dosegli, da ostane regres na ravni lanskega, Vlada pa prihranek v višini okoli 340 milijonov EUR v letu 2011 in okoli 440 milijonov v letu 2012.

Varovalko na odpravi nesorazmerij so po naši oceni poslabšali (odprava sledi v letu pred katerim bi znašala rast BDP več kot 3%, torej če bo rast 3% BDP ali manj ni odprave). Varovalka na uskladitvi (ki je predvidena v primeru da inflacija december 2010 ali v decembru 2011 preseže 2,5% je tudi izjemno slaba) pomeni, da bomo izgubili že letos (napovedana inflacija je bila 1,3%, trenutno smo nad 2% in raste), pričakovano pa tudi ravno tako v letu 2011. Skupaj pomeni trajno izgubo enega plačnega razreda.

Ocenjujemo, da se bo materialni položaj ljudi dramatično poslabšal in po naši oceni brez potrebe. Popolna zamrznitev napredovanj je vsaj tako nesprejemljiv ukrep kot zavlačevanje odprave nesorazmerij. Zaradi zamrznitve napredovanj se bo vsem znižala plača za 4 do 8% v enih izmed prihodnjih dveh let (ali več, če bo ostalo pri predlogu, da se napredovanja ustavijo tudi za toliko časa po zamrznitvi, kolikor časa bo trajala zamrznitev), ne upoštevajoč napredovanj v uradniškem nazivu (v te ukrepe je vključena zamrznitev vertikalnih in horizontalnih napredovanj). Uskladitev plač v Policiji (in na splošno v javni upravi, npr. carinikih) predstavlja v primerjavi z ostalim javnim sektorjem manjši delež - z uvedbo plačnega sistema (ZSPJS) so se plače proti ostalim manj zvišale (izhodiščni plačni razred policistov se je zvišal iz 19 v 21, podobno tudi na zahtevnejših delovnih mestih). Tako je v Policiji pri tistih, ki še vedno zasedajo ista delovna mesta, ki so jih 1.8.2008, ostala uskladitev še enega plačnega razreda oz. uskladitev 3. in 4. četrtine - kar pomeni dvakrat po 2% plače. Medtem je v nekaterih dejavnostih ostalo za uskladitev še po 4 plačne razrede (torej so v nekaterih dejavnostih pri sprejemanju novega plačnega sistema popravili plače skupaj za 8 plačnih razredov, pri nas le za 2; en plačni razred znaša 4%). Že iz navedenega lahko razberete, kako kratko smo v Policiji potegnili v primerjavi z večino zaposlenih v javnem sektorju ob uvedbi enotnega plačnega sistema.

Zaradi navedenih razlogov je v naši pogajalski skupini prevladalo mnenje, da s predlaganimi ukrepi Vlade ne moremo soglašati. Nekateri so pristali le ob razmišljanju o možnostih postopnih uskladitev iz četrtin na osmine.

Sindikati pogajalske skupine smo potem v dolgih pogovorih predstavili naše probleme in pomisleke do vladnih ukrepov, medtem ko je vladna stran predstavila svoje poglede in razloge. Predstavljeno nam je bilo, da je Vlada ugotovila, da zaradi pravnih razlogov ne more uvesti interventnega zakona, pri katerem bi vsem linearno zmanjšali plače (možne tožbe). Nato so predstavili pravno možnost, da v jeseni 2010 sprejmejo novelo ZSPJS, s katero bi ustavili plačno reformo (kar pomeni, da ne bi prišlo do končne uskladitve plač) in veliko verjetnost, da bi odstopili od kolektivnih pogodb. V tem primeru bi bila prihodnost plačnega sistema na bolj majavih nogah - kar ni nujno, da bi bilo to ob določanju novih razmerij v javnem sektorju slabo za policiste in kriminaliste.

V razpravi smo sindikati pogajalske skupine zaključili, da v članstvu ni podpore za znižanje plač, zato na to ne moremo pristati. Posamezni sindikati so imeli več pomislekov (tisti, katerih članom bi morali uskladiti še 4 plačne razrede), saj bili v primeru uskladitve plač in nato linearnega zmanjšanja plač na boljšem kot zdaj. Dejstvo je, da mora vladna stran pridobiti soglasje 16 sindikatov iz 4 različnih dejavnosti, da se lahko dogovori. Zato bi morala v naši pogajalski skupini pridobiti še 10 glasov, ki bi pristopili k 6 glasovom Štrukljeve KSJS, ki je z navedenim pristankom bistveno zmanjšala možnosti, da se tem ukrepom izognemo.

V SPS smo odločeni, da teh ukrepov ne bomo podprli. Svoje stališče in razloge zakaj ne moremo pristati na zniževanje plač, smo pojasnili tudi vladni strani. V Policiji se že več let ukvarjamo s kadrovskim primanjkljajem in prav zaradi tega izdatno varčujemo pri porabi proračunskih sredstev. Zaradi prenizkih plač je težko dobiti nove kadre (kriteriji za zaposlitev so se morali močno znižati), zato se novi kandidati za policiste zaposlujejo iz krajev, ki so gospodarsko šibkejši ali pa se zaposlujejo le začasno, dokler ne najdejo nekaj boljšega (bolj urejene službe). Zaradi tega nastajajo bistveno večji stroški dela v Policiji (visoka nadomestila za prevoz na delo in iz dela, usposabljanje, ipd.) namesto, da bi s primernim vrednotenjem in urejenim statusom (zagotovljeno upokojevanje, davčne olajšave, ipd.) pridobivali kadre iz okolja, kjer je kadrovski primanjkljaj in obenem preprečili odliv visoko usposobljenega kadra (že ob rahlem izboljšanju gospodarskih razmer se bo ta ponovno okrepil). Ocenjujemo, da bi država z modrejšo plačno politiko ob isti masi za plače in nadomestila v Policiji rešila že velik del problema plač policistov in kriminalistov ter v dolgoročnem obdobju celo prihranila.

O tem, da je zniževanje plač za zaposlene v Policiji nesprejemljivo, je zapisala tudi ministrica Katarina Kresal v pismu ministrici Ireni Pavlinič Krebs. Napovedani ukrepi napovedujejo prav zniževanje plač. Zato tudi od ministrice Katarine Kresal pričakujemo, da ne bo ostala le pri zapisanih besedah in bo v Vladi tudi uveljavila interes delodajalca, da prepreči negativne posledice, ki jih bo morebiten še slabši položaj policistov in kriminalistov v družbi nedvomno prinesel.

V SPS zaključujemo, da nas sindikalni kolegi ne skušajo rešiti pred velikim zlom s tem, da so izbrali manjše zlo (v kolikor bo prišlo do večinskega podpisa dogovora), saj so tako naredili do sedaj že trikrat (vsakič je bilo na škodo zaposlenih v Policiji). Ne glede na finančno krizo države, ki je nismo povzročili javni uslužbenci, še manj zaposleni v Policiji, smo v SPS trdno odločeni, da bomo z našimi aktivnostmi k izboljšanju položaja zaposlenih v Policiji nadaljevali. Država se bo morala slej ko prej opredeliti, da nas za njeno delovanje močno potrebuje. Menimo, da so vsi argumenti na naši strani, zato jih bomo ob našem vztrajanju tudi uveljavili. Kljub naši trdni sindikalni hrbtenici pa bomo že kmalu potrebovali še izdatno podporo širšega članstva in vseh zaposlenih v Policiji - ne glede na položaj ali sindikalno pripadnost. Glede na potek dogodkov vas bomo že v zgodnji jeseni začeli pozivati k aktivnemu sodelovanju in pokončni drži.