Za nami je prvi del pogajanj o napovedanih vladnih spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki so se začela, ko je vladna stran objavila napoved sprememb (najdete jih na Shrani.si)

Pogajanja so potekala na enajstih pogajalskih sejah, zadnja je bila na vrsti 25. 5. 2010. Najbolj pomembno je, da smo sindikati dosegli, da vlada v junijsko proceduro ne bo dala s sindikati neusklajenega predloga spremembe ZSPJS v delu, ki se nanaša na ocenjevanje in napredovanje. Napovedanih sprememb pri podaljševanju napredovalnega obdobja in uvedbi dodatnih kvot za ocenjevanja zato (še) ne bo.

V zvezi s tema dvema poglavjema je Vlada skupaj s sindikati oblikovala delovno skupino, ki ima do jeseni, ko se odpre nov krog pogajanj, nalogo oblikovati nov, bolj pravičen sistem napredovanja in ocenjevanja. Skupino sestavljajo le po trije predstavniki na vsaki strani (trije iz PS SJS, trije iz KSJS in trije iz vladne strani, v to skupino je bil izbran tudi sindikalni predstavnik SPS), pogovori pa trenutno tečejo v smeri ponovne uvedbe kariernega (avtomatičnega) napredovanja z ocenjevanjem le ob pogojih za pospešeno napredovanje ali nenapredovanje, vsi ostali pa bi avtomatično napredovali brez ocenjevanja.

Pomembno je tudi, da vladna stran načeloma podpira predlog, da se napredovalno obdobje ne bi prekinjalo tudi ob prehodu v višje tarifne skupine (npr. iz delovnega mesta policista v višjega policista ali policijskega inšpektorja), kolikor gre za sorodna delovna mesta.

Poudariti je treba, da ima skupina nalogo le predlagati nov sistem pogajalskim skupinam, o napredovalnih obdobjih (času, v katerem se lahko napreduje) pa se bodo pogajale celotne skupine.

Sindikati smo si ravno tako izpogajali, da je Vlada umaknila nekaj svojih predlogov, s katerimi je hotela dodatno omejevati pravice javnih uslužbencev (ukinitev dodatka za specializacijo, magisterij, doktorat; zamik izplačilnega dneva, ukinitev Sveta za sistem plač, preko katerega sindikati preprečujejo enostranske spremembe sistema,...). Izredno pomemben dosežek je tudi uvedba notranjega in inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb tega zakona, s katerim bomo tudi policisti dobili možnost uradno prijavljati kršitve pravic iz ZSPJS.

Ker vladna stran določenih stališč, predvsem v poglavju o dodatkih, ni hotela spreminjati, in zaradi javno napovedanih sprememb v javnem sektorju, je pogajalska skupina PS SJS, v kateri sodeluje SPS (PSS sodeluje v KSJS, oz. v drugi pogajalski skupini), ustanovila stavkovni odbor. Slednji je vladi ponudil sporazum, s katerim bi se vlada zavezala umakniti vse spremembe ZSPJS, ki so v škodo javnim uslužbencem, a do podpisa sporazuma ni prišlo. Stavkovni odbor tako ostaja in nadaljuje s svojimi aktivnostmi, načrt ukrepov v primeru zaostrovanja razmer pa je že pripravil tudi SPS. Kljub vsemu je že ustanovitev stavkovnega odbora ustavila napovedan val sprememb, zato je bila naša odločitev pravilna.

Vlada v poglavju o dodatkih ni odstopala predvsem v naslednjih točkah:

- Omejitev dodatkov za dežurstva (ta omejitev se nanaša predvsem za zdravniški sektor; v policiji imamo to področje urejeno s pripravljenostjo in rednimi urami, tako da nas ta omejitev ne zadeva);
- Omejitev položajnega dodatka (dodatek za vodenje; znižanje maksimalnega dodatka iz 20% na 12%, temu primerno bodo s spremembo uredbe znižali tudi »vmesne« razrede. Sindikati smo bili proti znižanju, a je vladna stran napovedala, da bo šla v tem primeru v procedure z neusklajenim predlogom);
- Uvedba dodatka za odločanje v prekrškovnem postopku in dodatka za nezdružljivost (sindikati smo pri njem vztrajali, a je vladna stran predlog zavrnila zaradi aktualnih gospodarskih razmer; glede na to, da vladna stran vztraja pri svojih omejitvah dodatkov, bodo te naše zahteve prerasle v zahteve stavkovnega odbora);
- predlog SPS, da se odpravi omejitev iz 31. člena ZSPJS (višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena tega zakona ne sme presegati 20% osnovne plače; gre za dodatke za PPE, demonstracije, delo na višini ali v globini, helikopterski prevozi,...).

SPS je umik zahteval na seji 22. 4. 2010, ker v praksi prihaja do situacij, ko policisti v zgoraj naštetih primerih lahko v enem mesecu opravijo takšno kvoto ur, da bi izplačani dodatki presegali 20% osnovne plače, a se več kot 20% ne sme izplačati zaradi zakonske omejitve. To v praksi pomeni, da bi policisti nad določeno kvoto ur delali brez dodatka, saj nalog po ZPol ne smejo odkloniti.

Vladna stran je predlog po odpravi omejitve zavrnila z obrazložitvijo, da je omejitev postavljena zaradi varstva zdravja javnih uslužbencev in da nihče, niti policisti, ne smejo delati več, kot je mogoče izplačati. Pri tem argumentu so vztrajali kljub ugovoru SPS, da delavci Policije nalog kljub tej omejitvi ne smejo zavrniti.

Podlaga za odločitev vladne strani je bil dopis delodajalca (dokument MNZ UUČV s podpisom generalnega direktorja Policije), v katerem so MJU obvestili, da je omejitev smiselna zaradi varstva delavcev in da predlagajo, da se omejitev uredi v področni zakonodaji. V zvezi tega je imel SPS dne 21. 5. 2010 sestanek z generalnem direktorjem Policije, v katerem je zatrdil, da se z odpravo omejitve strinjajo in da bodo na pogajalsko sejo dne 25. 5. 2010 poslali svojega predstavnika, ki bo to zagovarjal.

Predstavnik Policije se je seje res udeležil in na seji še enkrat povedal, da je omejitev smiselna, da mora ostati zaradi varstva delavcev in da predlagajo, da se to uredi v področni zakonodaji (ZPol). SPS je temu ugovarjal, saj ni realno pričakovati, da bo delodajalec pristal na omejitev v Zpol, ker bi to v praksi pomenilo, da policistov ne bi bilo mogoče odrejati v PPE in delo v izrednih razmerah, kolikor bi v tekočem mesecu prekoračili kvoto ur (ob dodatku 65% to ob povprečni delovni obvezi 174 ur pomeni 53,5 ur v PPE), s katerimi bi dodatki dosegli ali presegli 20% osnovne plače. Delodajalec je tako pokazal, da svojih zaposlenih ne podpira pri uveljavljanju pravic.

O nadaljevanju aktivnosti, o izvedenih ukrepih in o nadaljevanju poteka pogajanj vas bomo obvestili.