Temelj vsake moderne in pravne države je za delo motivirana in odzivna Policija. Odzivnost policistov na varnostne dogodke, še posebej kadar je neposredno ogroženo življenje in premoženje ljudi, je ključna za dobro varnostno klimo kot tudi subjektivni občutek varnosti vsakega državljana. Naloge, ki jih policija opravlja so pogosto nevarne in pomenijo povečano stopnjo tveganja za varnost, zdravje in tudi življenje policistov. Policisti se pogosto, tudi zavestno izpostavijo nevarnostim, da bi lahko uspešno opravili temeljno poslanstvo policijskega poklica, ki je v prvi vrsti varovanje ljudi in premoženja. Takšno izpostavljanje pomeni tudi pogostost poškodb, ki jih v drugih poklicih ne srečujemo, sploh pa ne v takšnem obsegu. Policisti, ki so poškodovani zaradi opravljanja uradnih nalog in so zadržani iz dela so materialno oškodovani. Tako je policist, ki je bil lani ustreljen pri opravljanju uradnih nalog ta trenutek v težkem materialnem položaju, saj prejme nekaj več kot 600 € nadomestila po več kot 20 letih delovne dobe. Zato je povsem na mestu zahteva, da država uredi vprašanje učinkovitega sistema odškodnin za tiste policiste, ki izpolnjujejo zakonsko obvezo iz 3. člena Zakona o Policiji, ki določa temeljna izhodišča za delo Policije. Še posebej pa je pomemben 30. člen Zakona o policiji, ki določa: „Policisti so pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine" in zadnji odstavek tega člena, ki določa: "Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi". Te pravne določbe niso farse, ampak temeljno vodilo za delo policistov.

Policija ima svojo odgovornost zavarovano pri komercialnih zavarovalnicah, ki pa očitno iz sledenja za boljšim poslovnim izidom pogosto ne izplačujejo odškodnin, čeprav obstaja za to vsa pravna praksa sodišč. Dejstvo je, da je pravnica zavarovalnice prostodušno priznala, da so imeli navodilo predstojnikov, da se s policisti ne smejo poravnati, ampak da morajo, dokler je možno, vlagati vsa pravna sredstva. Odgovori zavarovalnic, torej odkloni, ki jih sprejemamo, so šablonski, neživljenjski in za lase privlečeni.

V Sindikatu policistov Slovenije in tudi v vodstvu Policije smo enotnega stališča, da pri gre odklonih zavarovalnic za sprenevedanje in neživljenjske izgovore, da se ne bi izplačevala odškodnina upravičencem. Sodna praksa govori, da je opravljanje nalog javne varnosti nevarno oz. delo s povečano nevarnostjo. Sindikat policistov Slovenije je vodstvu Policije predlagal nov koncept zavarovanj, ki bi bil v večji meri od zavarovalnic neodvisen in bi celo pomenil prihranek glede na konkretne razpoložljive podatke. Projekt je trenutno v fazi razprave. Sindikat policistov Slovenije je v tem primeru samo pomagal državi pri iskanju sprejemljive rešitve.

V kolikor v prihodnje ne bo sprejemljivih rešitev za policiste, se lahko upravičeno bojimo, da bo prišlo pri policistih do vedno večjega samoomejevanja, kar pa je slabo za učinkovitost policije in s tem povezano varnostjo, ki jo državljani pričakujejo. To pa je tema, ki bi po našem mnenju morala zanimati širšo javnost. Zato smo prepričani, da je država dolžna tovrstno področje pravno in izvedbeno urediti tako, da se policist, ki je poškodovan zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, dobi primerno odškodnino.

Ob tem je vodstvo Policije tudi že reagiralo in sklicalo sestanek z zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost  Policije, ki bo potekal v začetku prihodnjega tedna.