Na Sindikat policistov Slovenije je v zadnjem časa prispelo več vprašanj glede varčevalnih ukrepov Vlade RS, napovedanih sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in lastninjenju KAD-a. Zato smo pripravili strnjena pojasnila k tem temam.

Dne 3. 2. 2010 so predstavniki Vlade RS (ga. Irma PAVLINIČ-KREBS - ministrica za javno upravo, mag. Mitja GASPARI - minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, dr. Franc KRIŽANIČ - minister za finance, ter državni sekretarji) reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavili Program stabilnosti, osnutek Slovenske izhodne strategije in osnutek Zakona o preoblikovanju KAD-a.

Program stabilnosti vsako leto pripravi Ministrstvo za finance, ga potrdi Vlada RS in predloži EU. Najpomembnejše sporočilo je, da je potrebno zmanjšati primanjkljaj, ki trenutno znaša 8,5%. Predvideva se, da bomo do konca leta pristali na +3,5% brutto rasti domačega proizvoda. Do konca leta se davki ne bodo povečevali, temveč trošarine - za cigarete (v letu 2011), plinsko olje za ogrevanje, plinsko olje in električna energija. Nekaj bo izgube dohodnine v povezavi z minimalno plačo (zajamčena plača 562 EUR iz naslova davčnih olajšav). Program stabilnosti sledi cilju: javni finančni odhodki v štiriletnem obdobju se morajo zmanjšati za 5 % - to pomeni, da bi morali odhodki do leta 2013 ostati na ravni leta 2010. Plače bodo po načrtu zato lahko rasle le zaradi napredovanja, uspešnosti in dodatkov (edina dovoljenja rast). Prav tako želijo zajeziti rast socialnih transferjev, ter povečati učinkovitost javnih služb (povečevanje avtonomije javnih služb in kadrovske fleksibilnosti), ustavitev izvajanja neučinkovitih programov, ki jih izvajajo posamezni resorji v smislu zmanjšanja izdatkov. Na kratko - država je več trošila kot je imela prihodkov, je preveč zadolžena, zato je potrebno zmanjšati izdatke in jo finančno stabilizirati.

Zato Vlada RS pripravlja ukrepe varčevanja in oživitve gospodarstva. Ne verjame v koncept davčnih zniževanj, vendar je treba izvesti ukrepe za zaustavitev zadolževanja. Po ocenah se bo pokojninska reforma zaradi deficita prestavila za pet let in bo verjetno zaživela šele okoli leta 2025. Pokojninska reforma bo zahtevala povečanje državnega dolga, zato bo treba odprodati več državnega premoženja. Posledice se čutijo tudi iz plačne politike in nevarčevalnih investicij v zdravstvu (2 milijardi EUR potroši samo zdravstvo). Vlada RS želi doseči, da se zmanjša državni dolg, deloma tudi z odprodajo državnega premoženja. Spodbujalo se bo podjetništvo in konkurenčnost, potrebno bo določiti prioritete, razvojni denar se bo usmerjal v povratne investicije (nepovratnih sredstev ne bo več, oz. bo to omejeno le na podporo financiranja iz EU). Vzorec financiranja v zadnjih letih je bil z varčevanjem v tuje banke oz. primanjkljaj denarja je nastal zaradi investiranja v tuje sklade. Zato je bilo v zadnjih petih letih preveč zadolževanja. Kreditna aktivnost sedaj pada, ker banke odplačujejo svoje dolgove v tujini. V prihodnje bo teklo razmišljanje v smer zmanjšanje časa študija (študentsko delo po sedem let), racionalnega trošenja, preučevanje dejavnosti DARS-a, varstvo konkurence, ustanavljanje agencije za javno naročanje (ena agencija za vse porabnike), ipd.. Propagira se večjo samostojnost v sistemu, znotraj obstoječih okvirjev - ne gre za omejevanje plač, ampak za zmanjševanje stroškov. V letu 2009 je bila rast plač v javnem sektorju 7% (uvedba plačnega sistema), medtem ko bo v letu 2010 rast plač okoli 3%.

Zaradi finančnih omejitev ne bodo doseženi vsi zastavljeni cilji. V javni upravi se bo skušalo zmanjšati stroške dela, zato ima to nalogo vsako resorno ministrstvo. V letu 2010 morajo pregledati sistemizacije in pripraviti zadeve tako, da bodo procesi optimizirani. Zato se bo v skladu z dogovori zmanjševalo zaposlovanje letno za 1% (upokojitve, prezaposlovanje izven javne uprave v realni sektor) - ne bo nadomestnih zaposlitev. Prav tako je pomembna odprava administrativnih ovir - cilj, da se z optimizacijo in debirokratizacijo zmanjša število ur za 10%, ko gre za administrativno delo (učinkovitost, naslednji korak pa je racionalizacija). Kljub vsem ukrepom se v tej strategiji predvideva ohranitev socialnega dialoga.

Po navedbah ministrice, ga. Irme PAVLINIČ-KREBS, je bilo 90% javnih uslužbencev ocenjeno z oceno odlično, zato jih je velika večina napredovala za en ali dva plačna razreda - kar ni bilo predvideno. V javni upravi je po njenem mnenju tudi veliko vodij - na dva do tri zaposlene en vodja. Zato so nastale umetne organizacije, da bi se lahko izplačevalo dodatke vodjem. V kolikor se bo doseglo cilje: zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju za 1% letno (1% letno pomeni 41 milijonov EUR prihranka), racionalizacija in optimizacija procesov dela (zmanjševanje cene dela), ter da odgovornost preide na resorna ministrstva (varčevati morajo vsa ministrstva) - potem po njenem plače v javnem sektorju ne bodo ogrožene.

Pri spremljanju ukrepov Vlade RS lahko vidimo, da sta Ministrstvo za notranje zadeve in Policija že sledila ukrepom z racionalizacijo in bližajočo se reorganizacijo (oz. sovpadajo z ukrepi Vlade RS), prav tako pa teče projekt zmanjševanja administracije v Policiji. Zato se bo glede na predstavljeno strategijo izvedba teh ukrepov v drugih ministrstvih šele začela.

Prav tako je tekla beseda o osnutku Zakona o preoblikovanju KAD-a (Kapitalska družba). Predstavljen je bil osnutek zakona, na katerega smo predstavniki reprezentativnih sindikatov dali pripombo, da želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju zakona, saj imamo upravičen interes zaradi vložkov javnih uslužbencev, ki so tudi naši člani. Dana je bila beseda, da se bo reprezentativne sindikate vključilo, zato je bil dogovorjen sestanek na Ministrstvu za finance.

Po predhodnem posvetovanju v Pogajalskih skupinah reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je 17. 2. 2010 potekal sestanek na Ministrstvu za finance. Navzoči smo bili tudi iz SPS, saj imamo tudi interes zastopati naše člane - zaposleni v Policiji vlagamo kar v dva sklada (razlika plače od leta 2003 naprej, ter nadomestilo za dodano delovno dobo - namesto „benificirane" delovne dobe). Reprezentativni sindikati se zavzemamo za ohranitev vpliva na poslovanje nove družbe, ki bo nastala ob prenosu skladov (posledica zahteve članstva OECD o preoblikovanju lastništva države v družbah), zato se bodo razgovori v tej smeri nadaljevali.

Medtem so bila 4. 2. 2010 sprejeta izhodišča Vlade RS o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zato so bile sklicane seje pogajalskih skupin, nakar so se 10. 2. 2010 že začela pogajanja pogajalskih skupin reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Pogajalske komisije Vlade RS. Po predstavitvi izhodišč smo ugotovili, da ne gre za dogovorjeno odpravljanje anomalij v sistemu plač, ampak za predloge varčevanja. Zato je bilo dogovorjeno, da sindikati do naslednje seje pogajanj, ki bo 25. 2. 2010, pripravijo svoje predloge odprave anomalij plačnega sistema v javnem sektorju.

Projektna skupina SPS bo svoja prva stališča oblikovala 22. 2. 2010 in jih nato uskladila v pogajalski skupini z drugimi reprezentativnimi sindikati. Zato konkretne predloge članstva ali drugih zainteresiranih pričakuje tudi naprej na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .