Dne 10. 2. 2010 je vodstvo Policije, ki sta ga zastopala namestnik generalnega direktorja policije, g. Matjaž ŠINIKOVEC in g. Konrad KRAŠEK, reprezentativnima sindikatoma predstavilo projekt reorganizacije Policije na državni in regionalni ravni. Predlog reorganizacije na ravni Generalne policijske uprave je bil zaključen s poročilom z dne 15. 1. 2010, medtem ko se projekt reorganizacije na nivoju Policijskih uprav šele začenja.

V uvodu je namestnik generalnega direktorja policije, g. Matjaž ŠiINKOVEC, predstavil projekt reorganizacije GPU, ki se bo predvideno izpeljal s 1. 4. 2010 in razloge zanj. Po kratki predstavitvi stare organizacijske strukture GPU je bila predstavljena še zasnova nove organizacijske strukture.

Pri pripravi novega modela organizacijske strukture je delovna skupina sledila naslednjim ciljem:

• izboljšanje sodelovanja med nivoji, predvsem pa med GPU in policisti; sodelovanje trenutno ni na visokem nivoju in ga je potrebno izboljšati; zmanjšati število NOE na ravni GPU iz 11 na 7; razbremenitev generalnega direktorja z dnevnimi operativnimi zadevami, povečanje števila operativnih delovnih mest v razmerju do neoperativnih;
• povezati v celoto enote, ki izvajajo neposredno operativno delo kot »specialne policijske enote« - Uprava za policijske specialnosti (ki bo združevala sedanji UVZ, OKC GPU, LPE in SE); zagotoviti boljšo koordinacijo dela med posameznimi enotami, s tem zagotoviti racionalnejšo nabavo in uporabo MTS; zagotoviti boljšo povezanost med operativnimi službami, zagotoviti hitrejšo fluktuacijo kadra med operativnimi službami (9 policistov motoristov iz UVZ v SENP; 10 delavcev iz PA na PP Kočevje, kjer bodo poleg varovanja objektov v Gotenici lahko opravljali tudi druge naloge);
• izdelati organizacijsko strukturo, ki bo že na prvi pogled dajala videz, katere enote se ukvarjajo z operativnimi zadevami in katere z dejavnostmi, ki so ključnega pomena za delovanje sistema - razmejitev GPU na operativne in neoperativne službe; v novi strukturi bodo imele Uprava uniformirane policije, Uprava kriminalistične policije, Nacionalni forenzični laboratorij (sedanji Center za forenzične preiskave) in Uprava za policijske specialnosti, zaradi narave svojega dela status operativnih služb; Služba generalnega direktorja policije, Policijska akademija in Urad za informatiko in telekomunikacije bodo imele status neoperativnih služb;
• zmanjšati število izvajalcev; dejavnosti, ki služijo za delovanje sistema povezati v eno službo, združitev »razvojnih« služb v eni enoti, SGDP; razvoj je bil do sedaj razpršen med posamezne NOE, zato je bil cilj, da se jih združi in s tem razbremeni operativne enote t. i. podpornega dela; združiti je potrebno tudi enote s podobnimi nalogami (pooblastila, preventiva,...), v eno enoto sta zaradi boljšega sodelovanja z VDT združena tudi nadzor in notranja varnost, v okviru iste enote pa tudi zaščita policistov; z reorganizacijo je cilj zagotoviti tudi večjo preglednost izvajanja nalog.

Pri organiziranju uprav je ostala izjema UIT, ki se kot podpora pri operativnih nalogah potrebuje takoj in brez zapletov, zato ostaja kot samostojna enota v Policiji.

Zaradi ohranitve linij dela določene organizacijske strukture v operativnih službah (UKP, UUP) ostajajo, potrebno pa je ohraniti tudi prosta delovna mesta v operativnih službah (UVZ, SPN, UUP, NPU).

Pri reorganizaciji na GPU ne bo nobenemu posameznemu javnemu uslužbence odvzete pravice iz delovnega razmerja, saj bo šlo le za določeno prerazporejanje in združevanja služb; pri tem bodo nekateri vodje oddelkov (19) izgubilo položajni dodatek, saj vodenje po tej reorganizaciji ne bodo več opravljali (ukinitev oddelkov).

V nadaljevanju se bo preučilo še položaj za približno 300 delovnih mest, za katere se verjetno ne potrebuje policijskih pooblastil in ugodnosti iz tega naslova. Kljub vsemu pa se bo odločitve izvedlo na t.i. mehak način in se odvzelo določene ugodnosti na delovnih mestih šele, ko bodo na izpraznjena delovna mesta prihajali novi uslužbenci, pod vnaprej znanimi pogoji.

Po kadrovskem načrtu vlade ima Policija dovoljenih 9220 zasedenih delovnih mest (sistemiziranih je precej več, okoli 10.700). Cilj za GPU je do konca leta 1550 sistemiziranih delovnih mest; V Policiji je še okoli 2700 delovnih mest predvidenih kot „schengenski kader", ostali (približno 5000 zasedenih delovnih mest) pa je predvidenih za nivo PU in PP; po ukinitvi schengenske meje na meji z R Hrvaško se bo Policija soočila tudi s problemom presežka policistov.

Reorganizaciji na nivoju GPU sledi reorganizacija na nivoju PU; trenutno razmerje med operativnimi in neoperativnimi delovnimi mesti je 60:40 v korist operativnih, vendar je to občutno preveč, zato se bo postopoma povečeval delež število operativnih uslužbencev (policistov).

Vse PU po reorganizaciji ne bodo več organizirane enako, temveč se bo organizacija prilagajala potrebam, sledilo pa se bo tudi regionalizaciji Republike Slovenije; za ta projekt so predvidena 2-3 leta, ker bo šlo za reorganizacijo s t. i. mehkim prehodom (ukinitve delovnih mest ob upokojitvah,...).

Na nivo policijskih postaj se organizacijsko ne bo posegalo, z izjemo povečevanja števila policistov in strokovno-tehničnih delavcev iz policijskih uprav.

G. Matjaž ŠINKOVEC je nato odprl razpravo, v kateri sta sindikata izpostavila naslednje teme:

PSS: Zakaj se ukinjajo dežurne službe, če se z reorganizacijo ne posega v nivo policijskih postaj?

Vodstvo je odgovorilo, da to ni bil del projekta, temveč bo presoja prepuščena posameznim enotam. O ukinitvi dežurnih služb pa bo verjetno potrebno razmišljati, če bo zaradi dodatnega krčenja proračunskih sredstev potrebno zagotoviti kader, ki ga ne bo mogoče dobiti z novimi zaposlitvami. Ob tem pa bo vsekakor potrebno upoštevati zakonodajo v smislu kvote delovnih mest z invalidnostjo.

PSS: Policijske postaje so različno obremenjene, zakaj niso tudi različno plačane in zakaj se ne povečujejo delovna mesta na policijskih postajah? Poseben problem prestavlja policijski orkester, ki ob krčenju delovnih mest ne bo več mogel zagotavljati kvalitetnih uslug na protokolih in ob proslavah. Preveč je tudi administrativno tehničnega osebja in ljudi na GPU in MNZ nasploh.

Potrebno je razlikovati med sistemizacijo (številom delovnih mest, ki je za policijo okoli 10.700) in kadrovski načrt vlade, ki v policiji ne sme presegati 9220 ljudi. Dodatna delovna mesta ne pomenijo popolnoma nič, saj se jih ne sme zapolniti, zapolnjena pa niso celo delovna mesta, ki so trenutno prosta. Ukinjala se bodo predvsem delovna mesta na GPU in PU, saj Vlada vztraja pri stališču, da je potrebno ukinjati prosta delovna mesta.

G. KRAŠEK je k temu dodal, da bi morali v primeru povečanja števila ljudi v orkestru ustrezno zmanjšati število na policijskih postajah, kar je nesprejemljivo. V policiji se bo naredil kadrovski razrez (primer: do 1500 ljudi na GPU), enako bo veljalo tudi za PU. Zaposlitve in premestitve se bodo opravile le v okviru teh možnosti, ker bo prostih (praznih) delovnih mest manj in bo mogoče ljudi premeščati šele, ko se bo določeno delovno mesto izpraznilo. Število delovnih mest na GPU in PU je že dalj časa v upadu, ukinjanje praznih delovnih mesta na GPU pa pomeni, da s tem ne izgubljata regionalni in lokalni nivo.
Obremenjenost pa je odvisna od okoliščin, vendar je namen sestanka reorganizacija na nivoju GPU in PU, ne pa na PP.

SPS: Naloga sindikata je zagotoviti tudi, da se ne posega v že pridobljene pravice delavcev. Na kakšen način se bo izvedlo upokojevanje brez nadomestila, glede na to da je bilo pred racionalizacijo na GPU več kot 2000 delovnih mest, okoli 400 jih je bilo premeščenih na MNZ. Do ciljnih 1500 ljudi je torej več kot 100 ljudi razlike, kaj se bo zgodilo z njimi?

V poročilu je bila napaka, saj je trenutno število zaposlenih ljudi pod 1400, tudi z upoštevanjem NPU pa številka ne bo presegla 1500.

SPS: Sistemizacija ni samo nekaj, kar je na papirju, temveč vedno vključuje tudi določene finančne posledice. Če ima GPU presežek nezasedenih delovnih mest, zakaj se ne prenesejo na PP? Iz izkušenj namreč vemo, da je ukinjena delovna mesta zelo težko pridobiti nazaj.

Načeloma je to res, problem pa so finančne omejitve, zato tudi kadrovski načrt vlade, ki nas zelo omejuje pri tem.

SPS: Zaključno poročilo deli organizacijske enote na operativne in neoperativne. Kaj to pomeni z vidika pooblaščenosti in kakšen bo efekt iz tega vidika. Ali ta delitev že ne prejudicira pooblaščenih in nepooblaščenih delovnih mest, brez konkretne presoje?

To je seveda problem, ki se ga bo potrebno dotakniti. Deljenje se bo opravilo v smeri ločitve terenskega dela od pisarniškega in s tem presoje upravičenosti do vplačil v II. steber. Konkretno se bodo pregledala predvsem delovna mesta v delu UIT, v celotni PA, v orkestru, in v delu SGDP. Kriteriji za odločitev o tem, kaj je terensko delo, se bodo še določili. Za tiste, ki do nekaterih pravic ne bodo več upravičeni, pa se vodstvo nagiba k mehkemu načinu prehoda, čeprav zagotovila ni mogoče dati. Vsekakor pa bodo nekateri vodje, ki po reorganizaciji to več ne bodo, izgubili dodatek za vodenje.

SPS: Ali bo Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje umeščeno v UKP oz. ali ga je mogoče umestiti v SGDP? Zakaj Center za obveščevalno dejavnost ni umeščen v SPN, ker gre za delo z informatorji?

Gre za dnevno problematiko predvsem na nivoju Interpola, Europola in s tem se SGDP ne bo ukvarjal, ker bo imel druge naloge, predvsem razvojne.
Enota je v bistvu razširjen sektor za analitiko UKP, SPN pa so izvajalci nalog. Tudi umestitev v NPU ne pride v poštev, ker so popolnoma neodvisni, UKP pa potrebuje svoje ljudi.

PSS: Pri reorganizaciji ne vidimo kvalitetnega preskoka v novo dimenzijo. Vprašanje je, ali se dosega cilj reorganizacije. Zakaj UIT ostaja kot samostojna služba? Ali gre za interese vodij in lobiranja?

Odgovor je bil podan že na začetku razprave. V UIT so zaposleni strokovnjaki, ki skrbijo za sistem policije, in jih na trgu za tak denar, ki ga nudi policija, ni mogoče dobiti. Predvsem operativa bi bila v težavah, če bi zaradi izgube pravic delavci UIT začeli odhajati. V SGDP pa bodo združene naloge prej razpršenih služb, in te naloge bodo opravljali za celo policijo.

SPS: Vemo, da so bila nekatera delovna mesta določena kot pooblaščena zaradi ustreznega plačila, ki ga drugače ne bi bilo mogoče zagotoviti. Ali se bo pri določanju kriterijev za pisarniške delavce poiskalo ustrezno nadomestilo, če bodo nekatere pravice izgubili?

Tega problema se vodstvo zaveda in bo pri iskanju ustreznih rešitev k sodelovanju povabilo tudi oba reprezentativna sindikata