Sindikat policistov Slovenije se je seznanil z namero posameznih policijskih uprav, da se bodo v letu 2010 izvedli projekti ukinjanja dežurnih služb. Ker ukinjanje dežurstev pomeni poseg v delovno pravni položaj policistov, je Upravni odbor SPS sprejel sklep, da bomo zaprosili posamezne policijske uprave in Generalno policijsko upravo za podatke na kakšnih vsebinskih in pravnih podlagah temeljijo ti ukrepi.

Ne moremo pristati na pavšalne ocene o nepotrebnosti dežurnih služb in eksperimentiranju z izgovorom, da nekatera delovna mesta niso »rentabilna«. Tudi neuradna pojasnila, da gre za reševanje kadrovske krize ne gre sprejeti kot resen in utemeljen razlog, ker bomo že v srednjeročnem obdobju (po kadrovskem načrtu Policije po letu 2013) soočeni s presežkom kadrov v Policiji ob predvidenem oz. verjetnem ukinjanju schengenskega varovanja meje s sosednjo Hrvaško. Takšne napovedi lahko generirajo upokojevanje v letu, ki bo zelo težko iz vidika kadrovskega deficita. Vznemirjati zaposlene na takšen način, napovedovati izvedbo tako drastičnih in daljnosežnih ukrepov brez analiz in dialoga s socialnimi partnerji, je po naši oceni neprimerno ravnanje.

Sindikat policistov Slovenije nasprotuje ukinjanju dežurnih služb na policijskih postajah iz več po našem mnenju utemeljenih pravnih in socialnih razlogov. Dejstvo je, da večinoma na policijskih postajah dežurajo tisti, ki imajo trajne ali začasne zdravstvene omejitve, ali gre za starejše policiste, med katerimi so nekateri tik pred upokojitvijo. Poklic policista je vedno bolj stresen, nevaren in zahteva vedno večji napor za uspešno opravljanje policijskih nalog. Ob napovedanem dvigovanju starostne meje za upokojitev se bo slej kot prej pojavila dilema kam s starejšimi policisti, ki iz zdravstvenih, psihofizičnih ali drugih utemeljenih razlogov ne bodo zmogli več opravljati zahtevnih in naporih nalog na terenu. Prav s tem vprašanjem se bo moral soočati tako generalni direktor policije, kot tudi direktorji policijskih uprav - kam razporediti starejše delavce v Policiji, ki iz zdravstvenih razlogov po 25 ali 30 letih dela v Policiji več ne bodo zmožni opravljati policijskih nalog, zanje pa ne bo primernega delovnega mesta. Na tem vprašanju lahko po našem mnenju »pade« medgeneracijska policijska solidarnost, po kateri se je lahko starejše policiste pred upokojitvijo razbremenilo fizično napornega terenskega dela tako, da so pričeli dežurati in tudi prenašati svoje izkušnje na mlajše kolege. Takšni ukrepi, ki se nameravajo izvesti, so tudi daleč od spoštljivega odnosa do minulega dela, ki je temelj pripadnosti in predanosti poklicu policista.

Pri teh procesih je potrebno spremljati upoštevati pravne normative. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI - UPB2, 16/2007) od člena 62. do 65. člena določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati kvote za sistem zaposlovanja invalidov. Po tem zakonu in Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov mora Policija kot delodajalec zagotoviti najmanj 2 % takšnih delovnih mest. Sindikat policistov Slovenije si bo tudi na tem področju prizadeval za ugodnejše rešitve, saj imamo izposlovan minimum, kar ne sledi nevarnosti in poškodbam policistov. Predhodne analize so pokazale, da je v operativnem delu policije že toliko policistov z takšnimi omejitvami (tudi poklicna rehabilitacija), da je ta kvota že zdaj presežena.

Zaradi zahtevnosti policijskega dela se v policiji soočamo z vedno več boleznimi srca, hudimi telesnimi poškodbami pri opravljanju operativnega dela. Posledica tega so stalne ali začasne nezmožnosti za delo. Lahko bi govorili, da so to poklicne bolezni, ki jih prinese delo v težjih delovnih pogojih in stresno policijsko delo. Razmišljanje, da je policist dober za službo samo toliko časa dokler je popolnoma zdrav (prav to smo pred kratkim slišali na eni izmed policijskih uprav), za Sindikat policistov Slovenije ni sprejemljivo.

Pri tem je potrebno opozoriti tudi na normativno določbo, po kateri dežurni policijske postaje nadomešča predstojnika, organizira delo in odgovarja za delo policijske postaje v času odsotnosti vodstva policijske enote. Dežurni odgovarjajo za pridržane osebe, pravočasno vračilo zaseženih in zadržanih listin, predmetov, opremo in druge naloge skladno s pristojnostmi. Nameščanje alarmov, njihovo vzdrževanje pomeni tudi finančno posledico. Prav tako je na mestu opozoriti, da je vedno več napadov na policijske objekte in premoženje policije.

Iz vseh teh razlogov je Sindikat policistov Slovenije vodstvo policije pozval, da realizacijo projektov ukinjanja dežurnih služb ustavi dokler se ne preuči vseh posledic, ter se o teh analizah in podlagami za uvajanje takšnih projektov ne seznani tudi sindikatov. Želimo, da je vsak tovrsten poseg podrobno analiziran in vsestransko pretehtan. Menimo, da je potrebno takšne odločitve sprejemati v sodelovanju s socialnimi partnerji - reprezentativnima sindikatoma v Policiji.