Na delavnici je bilo izpostavljenih ogromno dilem, ki kažejo na to, da je predvsem za policiste, ki delajo po razporedu, obstoječa Uredba neživljenska in preveč zapletena, kar povzroča nemalo dodatnega administrativnega dela in stroškov.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere točke, ki po naših podatkih povzročajo največ težav:

1. Kdaj mi pripada javni prevoz, ki ni najcenejši?

Kadar bi uporaba najcenejšega javnega prevoza povzročila več kot dve uri dnevne časovne izgube. To velja le v primeru, če dražji javni prevoz NE povzroči več kot dve uri časovne izgube. Če dražji javni prevoz ravno tako povzroči več kot dve uri časovne izgube, se povrne najcenejši javni prevoz.

2. Kaj se šteje v dve uri dnevne časovne izgube?

V ta čas se NE šteje čas vožnje, šteje pa se čakalni čas pri prestopanju NE GLEDE NA KRAJ PRESTOPANJA, razen čakalnega časa na prvo javno prevozno sredstvo v domačem kraju. Dve uri dnevne časovne izgube je potrebno seštevati v obe smeri, tako za prevoz na delo, kot za prevoz iz dela.

3. Kdaj mi pripada kilometrina?

Kilometrina se izplača, kadar:

- javni prevoz na relaciji sploh ne obstaja,
- javni prevoz ne obstaja na manj kot 25% relacije (če je javni prevoz možen na vsaj 75% relacije, se za ta del povrne javni prevoz, za ostalo pa kilometrina; če je ta delež manjši, se za celotno relacijo povrne kilometrina)
- če je vozni red javnega prevoznega sredstva tak, da delavec ne bi mogel izpolniti dnevne delovne obveznosti (npr. prihod prvega možnega vlaka v kraj službe ob 6.10, služba pa se prične ob 6.00), ali pa v istem dnevu z javnim prevoznim sredstvom ne bi mogel priti nazaj domov (ta del delodajalec še preverja pri MJU; gre za okoliščino, ko delavec dela do 22.00 ure, zadnji vlak pa odpelje ob 21.50 uri, ali pa pripelje v domači kraj po polnoči)
- gre za izredni prihod na delo, izven redne razporeditve v neenakomernem delovnem času (npr. pripravljenost, takojšen odziv, sprememba razporeda v manj kot 24 urah...) V tem primeru se kilometrina prišteva k morebitni mesečni vozovnici (od mesečne vozovnice se ne odšteva znesek mesečne vozovnice/število delovnih dni)!

Kilometrina se vedno povrne v obe smeri, nikoli samo v eno smer! Kilometrina se izplača vedno samo v zgornjih primerih, ne pa npr. ko je javni prevoz možen, pa je kilometrina za delodajalca cenejša oz. bolj ugodna.

Dodatno je potrebno še poudariti, da če ima policist dve zaporedni službi, med katerima je 12 ur počitka (npr. 2x nočna služba 18-06), pa ima prvo javno prevozno sredstvo proti domu ob npr. 8.20 uri in z njim prispe v domači kraj ob 12.30 uri, odhod v službo z javnim prevoznim sredstvom (s katerim bi prišel v službo pravočasno) pa ima ob npr. 12.10 uri, potem se šteje, da s tem prevozom ne bi mogel izpolniti delovne obveznosti in je potrebno za drugo službo delavcu izplačati kilometrino.

4. Kdaj se od mesečne vozovnice odštevajo zneski za prihode v službo, ki niso opravljeni z javnim prevozom?

Ob kombiniranih prihodih v službo se mesečna vozovnica razdeli na dnevne vozovnice (npr.: cena mesečne vozovnice znaša 320 EUR/20 delovnih dni) + prihode po kilometrini, razen če delavec predloži potrdilo (račun) o nakupu mesečne vozovnice. Ko se pri kombiniranih prihodih izplača kilometrina, se od mesečne vozovnice odšteje znesek mesečne vozovnice/število delovnih dni, razen v "nujnih" prihodih v službo iz prejšnje točke.

Sicer vemo, da je ostalo odprtih še veliko vprašanj, vendar nam predstavniki na ta vprašanja niso mogli podati jasnih in nedvoumnih odgovorov, saj v nekaterih primerih še čakajo mnenja MJU. O teh vprašanjih vas bomo obvestili, ko bodo mnenja pridobljena.

Predstavniki delodajalca so še poudarili, da bodo skupaj s sindikatoma pripravili spremembo Uredbe v najkrajšem času, v roku enega tedna pa bodo objavili tudi skupek mnenj MJU, ki se nanašajo na tematiko povračila stroškov prevoza na delo in iz dela.

Obveščamo vas, da smo v sodelovanju z ZŠAM - Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje pripravili posebno ponudbo za vse člane Sindikata policistov Slovenije - SPS in njihove družinske člane.

Center varne vožnje ZŠAM Celje je pripravil posebno akcijo aktivnih treningov varne vožnje v dopoldanskem in popoldanskem času, ki se bodo izvajali na avto-poligonu Ljubečna pri Celju.

Trening varne vožnje vsebuje:

• teoretično predavanje;
• osnove pravilnega upravljanja vozila;
• tehnike zaviranja;
• zaviranje na različnih podlagah;
• zaviranje z izogibanjem nenadni oviri;
• stabilizacija vozila pri odnašanju zadka (hidravlična plošča);
• vožnja in zaviranje v zavoju.

Trening je namenjen vsem voznikom osebnih avtomobilov, ki želijo spoznati obnašanje svojega vozila v nevarnih situacijah ter se naučiti pravilnega ukrepanja (treningi bodo opravljeni z lastnimi vozili, v primeru prostih vozil ZŠAM pa tudi z njihovimi). Poleg tega je trening zelo zanimiv tudi zaradi novih določb zakonov cestnega prometa, saj se z opravljenim tečajem pridobi potrdilo, ki vpliva na stanje oziroma število kazenskih točk. Prav tako pa opravljen trening pomaga »mladim voznikom«, ki imajo ta status. Trening varne vožnje je zagotovo izkušnja, ki si jo boste zapomnili in vam bo pomagala pri vsakodnevni vožnji.

Na podlagi dogovora je ZŠAM priznal 50 % popusta za člane SPS tako, da cena treninga znaša 80,00 EUR.

Treningi se izvajajo ob formiranju skupine do 12 tečajnikov. Treninge pa bo izvajal inštruktor varne vožnje Dejan Muhič. Zaradi izkazanega interesa bomo najprej zbrali prijave zainteresiranih, da bi skupaj z inštruktorjem formirali skupine naših članov. Na podlagi števila prispelih prijav bomo pripravili nekaj terminov skupin, na katere se boste potem prijavili. V nadaljevanju pa se bodo zainteresirani prijavljali sami direktno na ZŠAM Celje.

Vse prijave zainteresiranih, ki bi se udeležili treninga varne vožnje naprošamo, da se prijavijo na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. i ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. V prijavah je potrebno navesti osebne podatke, policijsko enoto, številko članske izkaznice in tel. št. V primeru udeležbe družinskega člana pa je treba poleg navedenih podatkov člana navesti le ime in priimek družinskega člana.

Konec preteklega tedna je bila javno objavljena podpisana »POGODBA Z SLOVENIJO 2012-2015«. Sindikat policistov se do političnih aktov načeloma ne opredeljuje , se pa izreka do tistih rešitev, ki bi lahko pomenile poseg v pravice članstva in zaposlenih v policiji.

V koalicijski pogodbi je na strani 39, pod razdelkom 9.3 je zapisano:

Koalicijski partnerji bomo sprejeli takšno rešitev, s katero bomo več kot 1.300 ljudi, ki dežurajo v policiji, civilni zaščiti, poklicnih gasilskih brigadah in v centrih reševalnih vozil, združili v nekaj skupnih centrov. Sistem bo racionalnejši bolj učinkovit in bo ob zmanjšanju stroškov dvignil kakovost odzivnosti in strokovnosti. Tako bi potrebovali cca. 400 oseb za 24 uro delo.

Čeprav ni razvidno v katerih enotah (OKC-ji in/ali dežurstva na policijskih postajah) se bo ta »racionalizacija« izvedla, Sindikat policistov Slovenije nasprotuje takšnim rešitvam iz istih razlogov, kot nasprotuje ukinjanju dežurstev od leta 2009 dalje. Tako zapisane rešitve niso utemeljene in temeljijo na površnem poznavanju sistema dežurstva v policiji, ki se od drugih dežurstev razlikuje po vsebini dela, ki ga dežurni opravljajo. Dežurstvo v policiji ni preprosta »dispečerska služba« ampak je izvajanje zaokroženih operativnih nalog policije in drugih opravil v segmentu zagotavljanja javne varnosti. Iz tega razloga so za ta delovna mesta predpisani pogoji in zahtevane (pričakovane) zadostne delovne izkušnje.

Dežurni tako med drugim izvajajo:

• izvajanje nalog v skladu s 3. členom zakona o policiji;
• odrejanje uporabe službenih vozil in drugih materialno tehničnih sredstev v enoti v skladu z razporedom dela ali trenutnimi operativnimi potrebami;
• opravljanje drugih nalog s svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni;
• opravljanje nalog prekrškovnega organa v skladu s predpisi;
• skrb za izvajanje določenih ukrepov pri načrtih obrambnih priprav;
• skrb za izvajanje razporeda dela in dajanje ustreznih navodil in pojasnil policistom;
• skrb za red in varnost v službenih prostorih;
• sodelovanje z OKC PU in ravnanje po njegovih usmeritvah;
• sprejemanje in oddajanje depeš;
• sprejemanje obvestil o kaznivih dejanjih in prekrških, dogodkih in drugih pojavih, odrejanje nujnih operativnih ukrepov ter o tem obveščanje komandirja in po potrebi drugih pristojnih organov;
• sprejemanje strank, sestavljanje zapisnikov ovadb in uradnih zaznamkov;
• sprejemanje vplačil mandatno kaznovanih oseb;
• v odsotnosti komandirja ali njegovega pomočnika odločanje o pridržanju oz. zadržanju oseb pod nadzorstvom ter kontroliranje pridržanih oseb v prostoru za pridržanje.
• vnos podatkov v predpisane evidence in beleženje podatkov, naročil, sporočil in ukrepov«

Pravila policije v 111. členu med drugim določajo »Dežurstvo« kot obliko dela policijskih enot. V nadaljevanju je dežurstvo opredeljeno od 112. do vključno 127. člena. V 112. členu je napisano, da se dežurstvo opravlja na območnih policijskih postajah ter v tistih policijskih enotah, za katere je tako določeno v predpisu o organizaciji in sistemizaciji. V 116. členu Pravil policije je opredeljeno, da dežurstvo na policijskih postajah opravljajo dežurni, med njihovo odsotnostjo pa tudi drugi policisti, če tako odredijo komandirji, ki lahko v pomoč dežurnim odredijo tudi policiste.

Ukinjanju dežurstev nasprotujemo tudi zaradi nekaterih drugih pravnih in vsebinski razlogov:

• delodajalec pri teh procesih mora ravnati zakonito in upoštevati pravne normative. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI - UPB2, 16/2007) od člena 62. do 65. člena določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati kvote za sistem zaposlovanja invalidov. Po tem zakonu in Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov mora Policija kot delodajalec zagotoviti najmanj 2 % takšnih delovnih mest. Sindikat policistov Slovenije si bo tudi na tem področju prizadeval za ugodnejše rešitve, saj imamo izposlovan minimum, kar ne sledi nevarnosti in poškodbam policistov. Predhodne analize so pokazale, da je v operativnem delu policije že toliko policistov z takšnimi omejitvami (tudi poklicna rehabilitacija), da je ta kvota že zdaj presežena.
• dežurstvo se bo kot oblika dela izvajalo tudi v prihodnje;
• ohranjanje vpetosti policije v lokalno okolje;
• zagotavljanje nivoja varnosti;
• izvajanje poklicne rehabilitacije (slab signal policistom, ki so dolžni izpostavljati svoje zdravje in življenje)
• varovanje premoženja (zunanje in notranje varovanje);
• za to delovno mesto že imamo sedaj usposobljen kader;
• nekaj teh delovnih mest zasedajo delavci, ki so bili na ta delovna mesta premeščeni zaradi zdravstvenih
• razlogov (s presistemizacijo delovnega mesta bi posegli v spremembo opisa del in nalog za katera
• delavci ne bi več izpolnjevali pogojev za zasedbo teh delovnih mest);
• razbremenitev policistov OKC;
• tudi v prihodnje bo potrebno zagotavljati enake ukrepe za varovanje tajnih podatkov, kot do sedaj;

Iz doslej opravljenih preverjanj ter znanih dejstev, na podlagi dolgoletnih izkušenj pa izhaja:

1. na nekatere policijske postaje so vezani tehnično varovani objekti;
2. pošiljanje prijavnic hotelskih gostov v elektronski obliki s programsko opremo »eGost«.
3. Stanodajalci, ki ne uporabljajo računalniško vodene evidence gostov, prijavnice gostov še vedno osebno dostavljajo na PP;
4. na 55 policijskih postajah so prostori za pridržanje;
5. na nekaterih policijskih postajah so skladišča orožja in streliva;
6. policijske postaje predstavljajo »varno točko«;
7. vse policijske postaje niso ustrezno tehnično varovane, nimajo sistemov za prenos alarmnih sporočil in niso ustrezno mehansko zaščitene.

Zgoraj navedena dejstva so argumentiran razlog zakaj v SPS menimo, da je ukinjanje dežurstev v policiji nesmiselna in škodljiva. Delavci, ki opravljajo te naloge so običajno »starejši policisti«, ki imajo veliko izkušenj in dobro poznajo teren, kar je ključnega pomena pri načrtovanju in uspešni realizaciji policijskih nalog. Samo delovno mesto pa služi tudi za premestitev policistov, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo več opravljati dela na terenu. Postavlja se vprašanje kaj bi z ukinjanjem oziroma s presitemizacijo delovnega mesta policist - stalni dežurni sploh dosegli, saj bodo omenjene naloge morali policisti opravljati še naprej.

Iz obrazloženih dejstev, ki smo jih navedli, izhaja da bo bi lahko bil takšen prehod pogojno racionalnejši (zavestno nižanje nivoja varnosti), vendar pa v nobenem primeru učinkovit, odziven, še najmanj pa strokoven. Sindikat policistov bo na tako obrazloženih dejstvih vztrajal in takšnim posegom izrecno nasprotoval. Prerazporejanje številk, brez poznavanje vsebine dela, se je vselej izkazal za napačni pristop, ki je policiji v zadnjih dvajsetih letih povzročil že preveč škode.

V primeru morebitnega pričetka izvajanja takšnega projekta, vas bo sindikat policistov obveščal o ukrepih za zavarovanje interesa zaposlenih.

Priloge:

KP - ustanovitev "Dežurnih centrov" - PDF	650 Kb
KP - ustanovitev "Dežurnih centrov" - PNG	189 Kb

Obveščamo vas, da smo podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju s Termami Vivat (  www.vivat.si )

Terme Vivat nudijo članom SPS naslednje ugodnosti:

• 10% popust ob nakupu kopalnih kart za člana in njegovega zakonca
• 10% popust ob koriščenju storitev wellness storitev in storitev salona tawan za čana in njegovega zakonca
• popuste po veljavni lestvici nakupov za večje število kopalnih kart
  

Obveščamo vas, da je bila na podlagi Zakona o Policiji (ZPol) v Uradnem listu RS št. 5/2012 objavljena »ODREDBA o sprejemu višješolskega študijskega programa Policist«. Odredba je bila sprejeta na podlagi sprejetega programa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Višješolski študijski program iz prejšnjega odstavka se začne izvajati z začetkom študijskega leta 2012/2013.

V sindikatu policistov smo s sprejeto Odredbo zadovoljni, ker se je skozi postopek spreminjanja poklicnega standarda, kjer smo s predlogi aktivno sodelovali, s strokovnimi argumenti dokazalo, da je poklic policista postal zahtevnejši od drugih primerljivih poklicev in presegel zahtevano srednješolsko izobrazbo. Kljub temu je potrebno poudariti, da se bodo pred začetkom izvajanja programa odprla dodatna vsebinsko in strokovno zahtevna vprašanja, ki jih bo potrebno v okviru socialnega dialoga sprotno reševati.

V sindikatu policistov bomo zagovarjali nadomeščanje izobrazbe z delovnimi izkušnjami v realno največjem obsegu in v primeru dokvalifikacije priznavanje že pridobljene izobrazbe. Hkrati pa bo v tem primeru potrebno upoštevati že obstoječe anomalije plačnega sistema, kot so padec v plačnem razredu pri prehodu v višje uradniške nazive.

Kljub temu ocenjujemo, da gre pri sprejemu odredbe za prvi korak v smeri pravičnega vrednotenja policijskega dela glede na njegovo zahtevnost in primerljivo stopnjo izobrazbe.V zvezi z uvajanjem višješolskega sistema bomo za članstvo in zaposlene pripravili obširnejšo in celovito informacijo.

Link na Uradnem listu: http://www.uradni-list.si/1/index?edition=20125